Napoved že 23. mednarodnega festivala, ki se bo odvijal med 22. in 29. avgustom.
Mednarodni festival sodobne odrske umetnosti Mladi levi bo potekal tako, kot smo že vsa ta leta vajeni, ob koncu avgusta, od 22. do 29., na sporedu pa stvaritve tako domačih kot tujih ustvarjalcev, razpršene po različnih odrih; Stara mestna elektrarna/SMEEL, ŠD Tabor, Odprti oder Muzejske ploščadi, tudi na nekaterih mestnih lokacijah, seveda v manjših skupinah. Na novinarski konferenci 12. avgusta na odprtem hodniku pred vhodom v SMEEL je Nevenka Koprivšek, umetniška direktorica zavoda Bunker, ki je vsa ta leta tudi organizator Mladih levov, pozdravila prisotne v novi realnosti, z vidnim navdušenjem pa dejala: “Levi se bodo zgodili. Končno, kot smo upali in želeli,” tudi podčrtala, da gre pri izvedbi 23. festivala za lovljenje ravnotežja med našo ranljivostjo in odpornostjo, za laboratorijski poligon krhkosti, strahu in jeze.
Vsa ta leta se program festivala Mladi levi načrtuje že jeseni pred novim poletnim začetkom in je skoraj 80 odstotkov festivalskega programa že zakoličenega februarja, preostalih 20 pa se pusti za morebitna dopolnila ali spremembe. Tako je bilo tudi letošnjega februarja, žal pa je virus covid-19 že izdelan program povsem razblinil. Nato so skušali obstoječo situacijo na hitro reševati z Balkansko navezo, ko tam začetnega koronskega udara še ni bilo zaslediti, sicer je kmalu tudi ta načrt padel. Potem pa je sledila odločitev za več strategij: za izbiro domačih umetnikov, ki niso povsem vezani na institucije, tudi za mednarodno sodelovanje, vendar z umetniki, ki bi svoje projekte lahko realizirali z domačimi udeleženci in tako ne bi bilo potrebnih veliko potovanj ali prehodov meja, tudi za manjše skupine izvajalcev in za večkratne programske ponovitve ob upoštevanju varnostnih predpisov. Navkljub vsemu dorečenemu pa se program festivala še spreminja, celo med samo konferenco se je, zato tudi ni bilo pripravljenih programskih knjižic, ki so jih vsa ta leta delili pred konferenco, ampak jih bodo delili šele ob zaključku festivala, ko bo vsaj natančno natiskan programski zapis. Odločili so se podpreti idejni razvoj 12 slovenskih umetnikov, na samem festivalu pa predstavljajo pet teh projektov.
Festival se v začne v soboto, 22., ob stand up črni komediji Daj še usta (Do My Mouth) Davisa Freemana. Davis je ameriški umetnik, ki se je že predstavil slovenskemu občinstvu, s svojo skupino Random Scream pa deluje v Bruslju. V performansu nenavadnega naslova raziskuje zgodovino svoje družine, ko so nekateri člani bili lastniki plantaž, sužnjev, tudi del Ku Klux Klana, tudi razmišlja, v kolikšni meri človeška preteklost opredeljuje njegovo sedanjost ter prihodnost, tudi kako življenjski lomi in zlomi krepijo osebnost.
Tega otvoritvenega dne pa bo umetniški kolektiv God’s Entertainment domiselno dregnil v moralna družbena načela, v svoji instalaciji Pometeno pod preprogo (Under the Carpet), obiskovalci pa lahko kukali pod preprogo, stkano z motivom slovenske zastave, pod njo pa lahko simbolično prebirali, kaj vse Slovenci pometemo pod svojo preprogo; ja, dobro so nas opazovali. Nato bo sledil Koncert Majka, večer pa se zaključil s svetlobno instalacijo SOS_SMS (Dimnik Stare elektrarne).
Gledališki režiser Jaka Andrej Vojevec bo v svoji interaktivni predstavi Gledališče človeštva Plastocen raziskoval pet festivalskih dni na temo, kaj bi se zgodilo, če bi človeštvo izumrlo, nato pa bi neznani arheolog odkril ostanke te izumrle civilizacije Plastiščarjev, ki bo svoje sledi naključno pustila na nekaj ljubljanskih lokacijah, ki jih gotovo ne bo težko odkriti, saj plastika leži vsepovsod, tudi se naključno ali nenaključno nabira v naši notranjosti, kaj šele kopiči v živalskem svetu.
Mirjana Medojević, režiserka in dramatičarka, pa skuša ustvariti novo “gledališko modrovanje” Pri meni doma, in to na svojem domu na Kotnikovi, ko se s soustvarjalkami poigrava z zamislijo, kako lahko na drugačen način ustvariti neko produkcijo.
Italijanska umetnica Francesca Grilli na festivalu predstavlja rezultate svojega projekta Iskre, ko je 15 lokalnih otrok naučila palmije ali branja usode z dlani. Otroci pa se na predstavi poigrajo s pozicijo moči, ob tem tudi naključno izbirajo udeležence in jim z dlani berejo usodo.
Na programu sledi avtobiografsko delo češkega umetnika Borisa Nikitina Poskus umiranja, ko raziskuje dve prelomnici v svojem življenju, očetovo bolezen ter njegovo željo po evtanaziji in pa lastno izkušnjo ob razkritju svoje spolne usmerjenosti.
Zgodil se bo tudi dokumentarni film, in sicer prvenec Marte Pulk, Leto, polno drame, v izvedbi estonske filmske ekipe z izbrano junakinjo, 21-letno Alissijo–Elizabet Jevtjukovo, ki prihaja iz ruralnega estonskega predela, tudi nikoli ni bila v gledališču, postane pa celoletni plačani, zaposleni gledalec, ki si ogleduje različne odrske predstave po svetu. Njen 365-dnevni delovnik predvideva tudi celo leto ogledov ali preživetja v gledaliških dvoranah. To nikakor ni bilo lahko leto, je leto prepolno dramatičnih vsebin, ki jih beleži film o svoji glavni junakinji, tudi o današnjem položaju gledališč, o umetnosti in sistemu izobraževanja. Zaposlena unikatna gledalka Jevtjukova bo prisotna tudi na Mladih levih, festivalu pa podala oceno in napisala kritiko, kar je sledilo ob vseh njenih ogledih predstav in dogodkov po svetu.
Na festivalskem programu se napoveduje tudi Dvoriščno okno (Dancers Without Answers) društva umetnikov DUM v njihovem Projektnem prostoru na Kolodvorski 6 v Ljubljani. Predstava je nastala po idejni zasnovi in v koreografiji Mateje Bučar ter v sodelovanju s Katjo Legin, Kajo Lorenci, Tino Valentan in Vadimom Fiškinom, po besedilu nedokončane zgodbe Franza Kafke Brlog, ko napovedujejo, da se sodobno plesno predstavo lahko gleda od zunaj z odprtega dvorišča skozi velika okna v notranjost. Če se spomnimo Hitchokove filmske kriminalke Dvoriščno okno (1954), ko pogled glavnega junaka sledi z odprtega okna čez dvorišče v notranjost drugega odprtega okna ter vsebini kriminalnega dejanja, pa bo v istoimenski plesni predstavi lahko vsak obiskovalec s svojim pogledom z dvorišča v notranjost velikih oken zasnoval tudi svojo koreografsko inačico, ki bo le ena od možnih pogledov vseh prisotnih. Dvoriščno okno je tudi edina koreografska predstava na letošnjih Mladih levih, sicer pa se v performativnih predstavah ter instalacijah kar dogajajo gibke vsebine, tudi telesne in ne le besedne.
Mladi levi so predvideli še pogovorne programe na štirih Debatnih kafanah, debatne vsebine pa aktualno pojmovali dvom, zmernost, pogum in svoboda.
Program Mladih levov je kar obsežen, tudi ne v celoti naštet, zanimivost ali letošnja festivalska nuja pa je programska odpoved njihovega značilnega ‘žura’, tako otvoritvenega kot zaključnega. Ko se bo 23. Mednarodni festival sodobne odrske umetnosti Mladi Levi zaključil ob jutranjem sobotnem svitu 29. avgusta z elektro akustično radijsko opero Iden v Stekleniku parka Tivoli, temu dogodku pa sledil še ‘levji’ zajtrk v parku.
