32. Zimska plesna šola (ZPŠ), ki jo letos spremlja slogan "vedno smo lahko še boljši, zato pridite na ZPŠ in se prepustite novim izzivom", tudi letos ponuja pester repertoar plesnih in raziskovalnih delavnic, ki jih bodo izvedli gostujoči domači in tuji plesno-umetniški ustvarjalci ter pedagogi.
Udeležencem 32. ZPŠ boste postregli z raznolikim plesnim izborom. S kakšno vizijo ste se lotili sestavljanja plesnega programa?
Glede na pestro slovensko plesno sceno je temu primeren tudi izobraževalni program ZPŠ. Plesalci pri nas imajo zelo različna ozadja, izhodišča in ustvarjalne pristope, tako lahko zase izberejo primerne delavnice, ki se razlikujejo glede na zahtevnost in plesni slog. Ponudba ZPŠ je za plesalce poleg rednih treningov dodatna motivacija in pridobivanje novih izkušenj pri pedagogih, s katerimi običajno ne delajo med letom. Telo plesalca je instrument, ki ga je treba vedno znova preizkušati, nadgrajevati njegovo fizičnost in čutnost.
Včasih je največji izziv pridobiti določenega gostujočega pedagoga, za katerega veš, da bi bil prava senzacija, pa so njegove zahteve za nas previsoke. Se pa zgodi, da sprejmejo našo ponudbo in po izkušnjah se potem k nam radi vračajo. Ker smo tako ‘zagreti’ za ples, kot rečejo. Pravi izziv je tudi oblikovanje šolnin, raznih popustov za udeležence, s katerimi želimo omogočiti udeležbo čim več plesalcem, mentorjem iz društev in šol.
V zadnjih letih je vse več tudi slovenskih uveljavljenih plesalcev, pedagogov in koreografov, ki so uspešni v širšem evropskem prostoru, in prav v zadovoljstvo mi je gostiti tudi domače pedagoge. Še vedno pa je za prijavljene super, če gostuje tuj pedagog, s katerim še niso imeli priložnost delati. So pa vsi odlični in imajo ogromno znanja, ki ga želijo deliti z udeleženci ZPŠ.
Gre za štiridnevno intenzivno izpopolnjevanje v različnih plesnih tehnikah in ustvarjalnih delavnicah, ki prav gotovo obogati plesno-gibalno znanje in izkušnje, pomembne za nadaljnjo plesno ustvarjanje. Kontinuirane delavnice razvijajo večjo plesno-tehnično izpiljenost, uživanje v gibanju, povezovanje znanj in nova doživetja. Ponujamo še delavnice za mentorje predšolske plesne vzgoje in plesalnice za otroke, saj je za razvoj plesnosti pravilen pedagoški pristop še kako pomemben.
Zimska plesna šola je že tradicija v Mariboru. Kako vi kot plesna svetovalka opažate ‘razvoj’ omenjene šole? V kolikšni meri so se plesalci, udeleženci, njihov način razmišljanja in povpraševanje spremenili?
Zimska plesna šola je stalnica programa JSKD v Mariboru in skozi več kot tri desetletja ponuja vedno raznolik program za vse ravni plesalcev. Danes so plesalci v veliki meri bolj osveščeni kot nekoč, saj imajo toliko več možnosti za redno treniranje, ustvarjanje in spremljanje plesne scene v širšem prostoru. Tudi slovenska produkcijska ponudba je pestra. Mnogi plesalci so ‘freelancerji’, sodelujejo v raznih zasebnih zavodih, društvih, sodelujejo na plesnih festivalih. Vse to je vplivalo tudi na znanje, izkušenost plesalcev in tudi na njihova pričakovanja na izobraževalnih delavnicah. Se mi zdi, da se bolj zavedajo lastnih interesov in želja.
Že v začetku 80-ih smo v Mariboru preko Zveze kulturnih društev ponujali intenzivne oblike izobraževanja in ZPŠ je bila samo pika na i. Leta 1985 je na pobudo Petrine Plečko plesni odbor pri JSKD Maribor podprl idejo in v zimskih počitnicah ponudil prvo intenzivno 7-dnevno izpopolnjevanje. Odziv je bil presenetljivo velik, kar 110 prijavljenih. Takrat so poučevali: Graham plesno tehniko – Sinja Ožbolt in Ksenija Hribar, klasični balet – Marjeta Greif, jazz ples sem poučevala jaz, plesno kreativnost po Labanu – Vlasta Kaurić (iz Zagreba, op. u.), afriške plese Barbara Plečko s korepetitorjem Ninom Mureškičem. Ob zaključku je sledila še predstavitev v dvorani ŠTUK in seveda obljuba, da se čez leto dni spet vidimo.
Upam na čim več prijav. Po izkušnjah iz zadnjih let jih pričakujemo okrog 70. Zdaj prijave še prihajajo in upam, da jih bo ravno dovolj za izvedbo vseh delavnic. Seveda pa je število mest omenjeno, zato je treba pohiteti in si zagotoviti prostor.
Na spletni strani ZPŠ lahko zasledimo precej ‘sladkorčkov’, s katerimi boste popestrili program? Katerega od njih bi najbolj poudarili, izpostavili?
Zelo pomembno ob samem izvajanju programa je seveda druženje plesalcev, izmenjave mnenj, ogledi dodatnih predstav, druženje v ‘info’ pisarni ob čajčku, spletnih novicah, listanju plesnih revij in strokovne literature, ki jo imamo na voljo v JSKD. Plesalcem ponujamo še tradicionalno kitajsko masažo Darinke Breštar, ki bo na voljo čez vikend.
Prvi večer bo v organizaciji Društva Nagib predstava Poiesis sebstva Snježane Premuš in Roka Vevarja, v soboto v produkciji Plesne izbe Maribor projekt (Inter)space v izvedbi Maje Lamovšek in Dominike Strozewske (Poljska) ter avtorski projekt Flash April Veselko.
Ali bi želeli še kaj dodati, česar nisem vprašala?
Veselim se druženja na 32. ZPŠ v Mariboru in vas vabim v našo družbo, na delavnice, na masažo in dodatne predstave! Letošnji moto: Vedno smo lahko še boljši, zato pridite na ZPŠ in se prepustite novim izzivom!
