Lastnica Plesnega centra Mimi je optimistična in pozitivna; prilagajanje situaciji pa nujno.
Mimi, je tale drugi koronski ukrep težji/hujši od prvega? Kako se spopadaš z njim?
Hvaležna sem za internet in vse, kar nam le-ta nudi. Prek aplikacije Zoom lahko delamo in ostanemo povezani s plesalci. Je pa res, da je to za trenerja in plesalce veliko težje, predvsem pa drugače. V prvem valu smo se še učili, kako s tehnologijo delati. Kako sestaviti trening, da bo ta res učinkovit in bodo plesalci res napredovali.
Jaz sem začela najprej s tekmovalci prek Skypa na dveh računalnikih, nato smo šli na Lifesize, pa tudi to ni bilo popolno. Na koncu smo pristali na aplikaciji Zoom. Zdaj v drugem valu smo se naučili. Priklopi so veliko lažji in tudi treningi so seveda boljši. Je pa na drugi strani psihično naporno, ker se ukrepi spreminjajo in podaljšujejo in se je treba ves čas prilagajati. Težko je načrtovati projekte. Seveda je v zimskem času težje, ker je mrzlo in smo več zaprtem prostoru. V enem stavku bi rekla, da je bil prvi val za mene lažji, ker v življenju vedno rabim izzive, ki me potiskajo naprej, in ob lepem vremenu, ki ti daje energijo, sem kar letela po sobi, ki sem jo uredila v ta namen. Celo formacijo sem sestavila prek Zooma. Ker imam šolo v čudovitem okolju Laguna resorta – mestna plaža, smo edina plesna šola, ki je lahko naredila zaključno produkcijo ob bazenu in zadostila vsem potrebnim zahtevam Nijz. Cel bazen je bil tisti dan samo za nas iz Plesnega centra Mimi. Plesalci in starši so bili srečni. Jaz in moja ekipica pa tudi. Zdaj v drugem valu mi je težje, ker iz dneva v dan gledam številke obolelih in nikakor nočejo pasti.
On line poučevanje gotovo ni enako kot tisto v živo. Kaj vse zahteva od tebe in kaj zahteva od plesalca na drugi strani zaslona?
On line poučevanje je sigurno drugačno. Vidno polje je omejeno. Prihaja do zamika glasbe in giba. Nekateri imajo slabše kamere, nekateri, če prižgejo kamero, sistem ne deluje dobro. Po drugi strani meni kot trenerju omogoča, ker so vsi pred računalnikom, da vse lepo vidim in jim dam napotke. Sem pa hvaležna svojim dolgoletnim izkušnjam, da tudi če ne vidim celega telesa, lahko povem, kje in kaj morajo stegniti, stisniti. Tako da je večina odpravila veliko napak pri izvedbi korakov. In so v tehniki in moči napredovali.
Kaj se ti zdi, da je najpomembneje v tem trenutku za plesalce, pri tem mislim seveda na zdravje, itak pa na kondicijo in na motivacijo? Kako si se lotila tega?
Najpomembneje je zdravje, in s tem ko se gibljejo in trenirajo, je njihova predispozicija, da zbolijo, manjša. Zato je moj trening sestavljen z veliko vajami za moč, ki so usmerjene na izboljšanje izvedbe ciljnih plesnih elementov. Pri tem uporabljamo knjige, brisače … vse, kar ima vsak pri roki. Zaradi prostora so tudi vaje za tehniko malo prilagojene.
Koreografija je seveda težava, ker je lahko izvedljiva samo na treh do štirih kvadratih. S tekmovalci, ki imajo velik spekter korakov, je lažje. Pri otrocih si pomagam z blazinami, igračami, da jim je potem vse še zabavneje. Vsak petek s tekmovalci pogledamo kakšne posnetke po treningu in se malo družimo in poklepetamo. Ta teden sem povabila Natašo Gorenc in je imela cel trening kondicije. V prvem valu smo se povezali s kolegi z cvsega sveta in smo imeli skupne vaje. Vsakič je nekdo od trenerjev vodil vadbo. Plesali smo z Briano Willis (Kanada), Inno Efentevo (Rusija) … Udeležili smo se delavnic, ki jih je IDO-zveza pripravila. Svet se je povezal. Kolegi smo si pomagali in s tem tudi motivirali plesalce.
Državno prvenstvo je v celoti odpadlo in ga verjetno do konca decembra ne bo. Koliko želez si imela v ognju? In kaj boš z njimi počela?
Ja, državno prvenstvo je odloženo in mi še vedno upamo, da se bo izvedlo, če ne v decembru pa v januarju. Takšno je bilo obvestilo Plesne zveze, ki se zares z vso močjo trudi, da bi ga izvedli. Saj smo bili že dobro pripravljeni konec oktobra, kostumi so narejeni, rekviziti tudi. Nekaj čez 20 plesnih točk bi poslala v ogenj.
Jaz sem večna pozitivka, do konca bom upala, da državno bo. V nasprotnem primeru bom za prihodnjo sezono pripravila nove točke s temi obstoječimi kostumi. Nekaj jih bomo obdržali, saj so nove in nikoli videne. Pomembno je, da moji plesalci napredujejo v tehniki in v svojem gibu ter pri tem uživajo in še naprej ljubijo ples.
Nekatere plesne šole in klubi so v težki finančni situaciji in zanima me, kako je tvoja plesna šola Mimi pripravljena za prihodnje mesece in leto 2021? Vidiš luč na koncu tunela?
Kot sem že povedala, sem večna pozitivka in me vsi te izzivi samo spodbujajo, da gledam naprej. Seveda je trenutno težko, saj preko on line povezav ne vadi cela šola in tudi cena teh treningov ni ista. Nekaterim tak trening ne ustreza ali nimajo prostora oziroma ustrezne tehnologije. Drugi pa uživajo v njih, saj jim popestri dan, ko so zaprti doma.
Starši mlajših otrok si oddahnejo in v miru popijejo kavo, kakšna mamica ali sestrica/bratec se nam včasih pridružijo. Ker je plesni center Mimi v fitnes centru Bifit, ki ga je vladni odlok zaprl, najemniki ne plačujemo v celoti najemnine in mi je seveda nekoliko lažje. Moram pa reči, da so lahko v letu 2020 plesne šole delale samo pet mesecev. Ker ko se je zaključil prvi val, so po mesecu dni bile poletne počitnice. Jaz pa pripravljam nove projekte naprej. Z Natašo Gorenc, kondicijsko trenerko, načrtujeva velik dogodek, na katerem bi vsi plesali in telovadili. Od otrok pa do babic. Sigurno vidim luč na koncu tunela.
Ali sva lahko optimistični na koncu? Kaj želiš sebi in kaj svojim plesnim kolegom?
Vsem nam želim, da ostanemo zdravi in da še naprej razvijamo ples in da ta čas izkoristimo za naše najbližje in izobraževanje, da bomo vsi boljši, kot smo bili prej. Predvsem pa, da se čim prej vidimo in objamemo brez strahu okužbe. Da vsi stopimo v 2021 s pozitivnimi mislimi in novimi zamislimi in hitro pozabimo leto 2020.
