Matevž Česen. Težki časi za ustvarjanje! A še vedno smo najboljši na svetu!

Matevž Česen (foto: Tija Ažman)

Leto polno prilagajanj, sprememb, organizacije in spet sprememb: prvič, drugič, tretjič … Težki časi za ustvarjanje, ker še preden ustvariš, že spremeniš.

Korona je konkretno zarezala v tekmovalni sistem modernih tekmovalnih plesov. Sistem se je seveda moral spremeniti, prilagoditi. Tako tekmovalci modernih tekmovalnih plesov več ne zbirajo točk za udeležbo na mednarodnih tekmovanjih, vendar je že udeležba na enem od kvalifikacijskih turnirjev dovolj, da se uvrstiš na državno prvenstvo. Pokalni turnirji in zmagovalci le-teh pa so zgodovina. In tudi prihodnje leto bo tako.


Pravzaprav smo lani izpeljali kar tri državna prvenstva v modernih tekmovalnih plesih. Res čudni časi, kot rad pravim. Prepovedana športna tekmovanja ali pa nadvse otežena, nerealna priprava le-teh, a mi imamo tri ‘državce’. Seveda mnogo drugačne kot kadarkoli prej. Morda še kako državno več, a ne pod okriljem PZS. Še kako veseli smo lahko, da se tekmovalni ples v Sloveniji uvršča med šport. Tukaj je bilo veliko dela in še danes se veliko posameznikov na Plesni zvezi Slovenije bori, da tako ostane. Hvala, Meta Zagorc, Zoran Kljun pa Jadran Živkovič, Fiona Johnson, Vesna Huber in vsi ostali. Prvo državno prvenstvo smo imeli januarja, ki se je štelo še za nazaj za leto 2020. Drugo smo imeli junija, vendar le za mladince in člane, in nato še tretje septembra za otroke. Z veliko truda je izvršni odbor modernih tekmovalnih plesov pri Plesni zvezi Slovenije poskrbel za organizacijo in veselje, da so tekmovalci dobili to, kar jim je najbolj manjkalo tekmovanja.


In čeprav sem stremel z izjemnim pozitivizmom naprej v jesen, je bilo kar nekaj tekmovanj odpovedanih. IDO je z veliko truda poskrbel, da so plesalci urbanih plesov kot art disciplin dobili vsaj eno veliko mednarodno tekmovanje. Plesalci urbanih plesov so imeli to srečo, da se je odvilo tako svetovno prvenstvo v street plesih kot evropsko prvenstvo v hip-hopu, electric boogiju in break dancu. Vsi, ki se ukvarjamo z art disciplinami, pa smo bili nadvse veseli svetovnega prvenstva v jazzu in modernu, ki je bil do zadnjega pod velikim vprašajem. Odvile so se tudi nekatere tekme on line. Se strinjam, da bolje to kot nič, a sam ne bi pripisoval velikega pomena le-tem, saj se je na tekmovanjih v živo takoj pokazala razlika pri uvrstitvah, ko tekma poteka pred računalnikom ali v živo v dvorani. Ples potrebuje, da ga začutiš, vidiš, doživiš. Kljub vsemu smo Slovenci pokazali, kot z veseljem zapišem vsako leto, da še vedno spadamo na vrh plesnega sveta. Marsikomu gre to verjetno že pošteno v nos, sploh ob dejstvu, da smo trenirali in nekateri celo sestavljali nove koreografije prek zooma. Medtem ko je lahko določen del Balkana in vzhodne Evrope treniral v dvorani in nabiral nove izkušnje na tekmovalnem parketu, kot da ves svet ne bi bil v pandemiji.


Tako smo po dveh letih na svetovna in evropska prvenstva prihajali, pa ne bom napisal nepravično pripravljeni, ker morda pa smo tudi mi ‘zoomovci’ potrebovali to pavzo. In točke, ki so bile že dve leti stare, so prav ‘zažigale’ na parketu. Tako smo Slovenci dobili nove in stare evropske prvake in kar 22-krat postali svetovni prvaki v različnih disciplinah modernih tekmovalnih plesov. Poleg tega je kar nekaj naših ‘starih mačkov’ prejelo tudi nagrado ob 40. obletnici mednarodne plesne organizacije IDO. No, tudi sam sem jo kot predstavnik mlajše generacije, ki ve, da prihajajo še mlajši, boljši.

Na 141. strani posebne knjige ob 40-letnici mednarodne zveze IDO so tudi slovenski uspehi.

Posebej pa bi izpostavil še zdravniško službo PZS, ki je skrbela za vse reprezentance, ki so z novimi reprezentančnimi trenirkami zdravi prišli in odšli s tekmovanj. Res smo bili carji, ker smo imeli svojega zdravnika, ki nam je izjemno pomagal od testiranja do poškodb in spremstva v bolnišnico, da so lahko trenerji in asistenti nemoteno naprej opravljali svoje delo ne glede na nepredvidljive okoliščine. Prihodnjič vzamemo s seboj še fizioterapevta, maserja in psihoterapevta. Pa imamo cilj za v prihodnje. Naj bo ples šport celostno. Bravo vsem plesalcem, koreografom, trenerjem, funkcionarjem. Uspelo nam je in ne izgubimo volje za naprej v teh čudnih časih. Z veliko pozitivizma bom lahko tudi naslednje leto zapisal, da smo najboljši na svetu.