Mariborska baletna ustvarjalka letos praznuje 30 let umetniškega ustvarjanja. Praznovanje bo doživelo vrhunec s predstavo Romeo in Julija 28. januarja ob 19.30, ki se po desetletju od premiere znova vrača na mariborski oder.
Brezčasna Shakespearjeva zgodba o tragični ljubezni Romea in Julije na glasbo Sergeja Prokofjeva je v koreografski interpretaciji Valentine Turcu očarala občinstvo in prejela pohvale kritikov. Na slovesni uprizoritvi bosta naslovni vlogi veronskih ljubimcev odplesala Catarina de Meneses in Tamás Darai, Simfoničnemu orkestru SNG Maribor bo dirigiral Simon Robinson.
Po praizvedbi v Mariboru je bil balet uprizorjen tudi v Latvijski nacionalni operno-baletni hiši v Rigi in v gledališču Metz Metropole v Franciji.
O Valentini je bilo na Paradi plesa že veliko napisanega, izgovorjenega nazadnje v intervjuju za oddajo, ki si jo lahko ogledate tukaj: https://www.paradaplesa.si/parada-tv/parada-plesa-tanja-vojnovic-nejc-zupan-valentina-turcu/ Kaj pa pravijo njeni trije sodelavci Catarina de Meneses, Tamas Darai in Andrea Schifano, ki jih boste v soboto lahko občudovali v baletu Romeo in Julija. Četrti, ki je v umetniško povezan z njo najdlje, Sytze Jan Luske, pa poda svojo izjavo jutri.
Catarina de Meneses bo zaplesala v vlogi Julije: “Zelo se že veselim predstave. Romeo in Julija ni bil prvi projekt, v okviru katerega sem delala z Valentino Turcu, je bilo pa prvič, da je bil balet narejen zame v naslovni vlogi, zaradi česar bo to zame za vedno ostala posebna izkušnja. Julijo sem prvič odplesala, ko sem imela 23 let, in ker ljudje z leti zorimo in rastemo, s tem raste in zori tudi vloga Julije. Vsakič, ko jo plešem ponovno, jo prevetrim, najdem nove nianse, zaradi česar predstava v resnici nikoli ni ista. Zelo srečna sem, da sem imela vsa ta leta priložnost vlogo Julije plesati ob Antonu Bogovu v vlogi Romea, letos pa bo moj novi Romeo Tamas Darai. Tudi on je zelo topla oseba in čudovit plesni partner, zato se zelo veselim, da bom lahko zgodbo Romea in Julije upodobila z njim. Glede na to, da sem vedno del procesa, tj. dela predstave, ki jo Valentina postavlja kot koreografinja, ne pa del občinstva, ki lahko presoja, kaj mu je všeč in kaj ne, je težko govoriti o tem, kaj mi je manj všeč v njenih kreacijah. Vsekakor mi je všeč, koliko pozornosti v svojih projektih posveča detajlom. Vedno je zelo jasna pri tem, česa si želi, hkrati pa umetniku daje veliko svobode pri njegovem umetniškem izražanju. Vsakič, ko ponovno gledam njene predstave (tudi vaje), najdem kaj, česar prej nisem opazila. Vsekakor mi je žal, da nekdo, ki si predstavo ogleda le enkrat, te čudovite ‘datajle’ lahko spregleda.
Vsekakor so mi najbolj pri srcu vloga Julije iz baleta Romeo in Julija, Carmen iz istoimenskega baleta in vloga Olge iz baleta Evgenij Onjegin, seveda vsaka iz drugega razloga. Ob njenem jubileju bi ji rada iskreno čestitala za pretekle projekte in ji zaželela vse dobro za vse, ki šele prihajajo. Želim ji še dolgo in uspešno kariero ter da bi njene kreacije še naprej zaznamovale in postavljale pečat v predominantno moškem poklicu. Zelo sem hvaležna, da sem lahko del njenih kreacij in njenega umetniškega potovanja.”
Tamás Darai, ki bo plesal Romea: “Valentina Turcu je izjemna ženska. Njeno neskončno znanje o plesu, glasbi, gledališču, literaturi, dramaturgiji in kostumih me v vsakem procesu nauči nekaj novega. Njene modre besede o igranju in o tem, kako najti ter ustvariti vlogo, so me naredile boljšega umetnika. Njena navdihujoča, motivirajoča, skrbeča in napajajoča energija napolni baletni studio, zato je delo z njo prijetno in enostavno. In vedno sem hvaležen za količino svobode, ki mi jo, ob visokih zahtevah, daje v vsaki predstavi. Prvič, ko sem delal z njo, sem bil star 20 let, zdaj jih imam 30, tako je njen slog, kot bi sama rekla, ‘v moji DNK’. Zato se, ko plešem v njenih predstavah, zdaj počutim kot doma, vendar se še vedno od nje lahko vsak dan naučim nekaj novega. V veliko čast mi je plesati Romea ob njeni obletnici in ji želim še veliko predstav, kreacij in uspehov, ki si jih tako zasluži.”
Andrea Schifano: “Valentina slovi kot ustvarjalka narativnih baletov in želji, da bi čim bolj nagovorili občinstvo. To so baleti, kjer se moraš kot plesalec popolnoma odpreti, pokazati svoja čustva …, kjer se ne moreš skrivati za baletno tehniko, saj so ples, igra in muzikalnost enako pomembni. Z Valentino sem prvič delal, ko je prišla v HNK Zagreb, da bi ustvarila Smrt v Benetkah, kjer sem upodobil Tadzia. Mislim, da je prišla v pravem trenutku zame, ker sem takrat, z malo manj izkušnjami seveda, moral delati na svoji odrski karizmi, obrazni mimiki …, na vseh tistih pomembnih stvareh, ki naredijo veliko razliko. Vloga Tadzia je bila najboljša vloga, da sem lahko nadgradil vse prej našteto: čist, nedolžen, mlad fant – verjemite mi, to je bilo težko upodobiti. Zdaj ko plešem v Mariboru in sem nabral že več izkušenj, sem hvaležen, da mi je Valentina zaupala vlogo Leona Dupoisa v baletu Madame Bovary. Sledi Mercutio v Romeu in Juliji, tehnično zahtevna, težka vloga, a hkrati neverjetno zabavna, zato sem vesel in počaščen, da jo lahko plešem na Valentinino 30. obletnico.”
O Valentini Turcu pa njena matična hiša SNG Maribor zapiše: “Klasično izšolana baletna solistka in koreografinja Valentina Turcu je danes ena od najbolj cenjenih in izstopajočih umetnic v Sloveniji in sosednjih državah. Njene stvaritve se poleg ustvarjanja koreografij in oblikovanja odrskega giba za opere, drame, koncertne dogodke in baletne večere tako v žanrskem kot slogovnem smislu raztezajo od večkrat nagrajenih celovečernih baletov pa vse do sodobnih enodejank in koreografskih miniatur. Njen opus z več kot 130 ustvarjenimi ali soustvarjenimi baleti, dramskimi in opernimi produkcijami ne priča zgolj o epohalni kreativni potenci, ampak tudi o njeni vsestranski in izjemno pregibni gledališki intuiciji, ki se v zadnjem času potrjuje tudi v izjemno uspešnih režijah dramskih uprizoritev.
Valentina, ki se je rodila v Zagrebu, je že zelo zgodaj odkrila svojo globoko strast do gledališča in plesne umetnosti, ki sta jo v njenem otroštvu usmerjala predvsem njena starša, tudi sama mednarodno priznana baletna solista, Marin Turcu in Maja Srbljenović Turcu. Nepojenjajoča želja po perfekciji in novih izzivih v smislu razvijanja lastne gibalne virtuoznosti jo je vodila do prestižne institucije Béjart Balet v Lozani, kjer je pod budnim mentorstvom legendarnega koreografa in baletnega mojstra Mauricea Béjarta razvila svoj edinstveni koreografski rokopis in plesno ekspresivnost z nastopanjem v številnih Béjartovih koreografijah.
Po vrnitvi v Slovenijo se je naglo uveljavila kot ena od tehnično najbolj dovršenih in izraznih plesalk, kar je potrdila najprej z nastopom v Clugovem koreografskem prvencu Tango, nato pa tudi v drugih solističnih vlogah klasičnega in neoklasičnega baleta ter sodobnega plesa, ki so pustile globok vtis tako na kritike kakor tudi občinstvo v Sloveniji in tujini.
Leta 2007 je za mariborski Balet ustvarila svoj koreografski prvenec La Callas, posvečen ikoni operne umetnosti, pri tem pa je opozorila na svoj enkratni pristop k združevanju različnih umetniških form. V naslednjih letih je dosegla še večjo mednarodno prepoznavnost s svojimi psihološko poglobljenimi in estetsko dovršenimi koreografijami, kot so Carmen (HNK Split, 2011), Bolero (HNK Split, 2011), njen velik umetniški preboj pa se je zgodil leta 2013 z avtorsko koreografijo dramskega baleta Romeo in Julija (na glasbo Sergeja Prokofjeva), ki jo je ustvarila za mariborski Balet in za katero je prejela prestižno nagrado Pie in Pina Mlakarja. Kot je zapisala strokovna žirija Društva baletnih umetnikov Slovenije, je “Valentina Turcu postavila nov mejnik v kvaliteti in ekspresiji sodobnega klasičnega baleta”. V naslednjih dveh letih je balet Romeo in Julija doživel velik uspeh v Latvijskem narodnem gledališču v Rigi (2014) ter v operi Metz Métropole (2015).
Med nadaljnje velike uspehe nedvomno sodijo še dramski baleti Ana Karenina (HNK Zagreb, 2014), Nevarna razmerja (2014, koprodukcija Dubrovniškega poletnega festivala, Festivala Ljubljana in SNG Maribor) in Jevgenij Onjegin (SNG Maribor, 2016). Aprila 2017 je ustvarila novo postavitev baletnega trilerja Carmen za Augsburški balet, jeseni istega leta pa je s priznanim koreografom Juliom Arozareno sodelovala pri postavitvi baleta Don Giovanni za Latvijski narodni balet v Rigi, in sicer v adaptaciji glasbene partiture Wolfganga Amadéusa Mozarta.
Med njenimi zadnjimi uspešnicami v zvrsti dramskega baleta velja omeniti Smrt v Benetkah (koprodukcija HNK Zagreb in SNG Maribor, 2018), ki je nastala po motivih istoimenske novele Thomasa Manna in na glasbo enega največjih simfonikov fin de siècla Gustava Mahlerja, ter balet Dama s kamelijami (na glasbo Franza Schuberta v reorkestraciji in aranžmaju Andreja Puškareva) s praizvedbo 6. marca 2020 v Janáčkovem gledališču v Brnu. Predstava je bila po mnenju kritikov strokovne revije Dance Europe Magazine uvrščena med pet najboljših baletnih premier v letu 2020. Leta 2022 je za Balet HNK Zagreb in Balet SNG Maribor ustvarila balet Madame Bovary.
Za svoje umetniške dosežke je prejela vrsto prestižnih nagrad – poleg že omenjene nagrade Pie in Pina Mlakarja še nagrado hrvaških dramskih umetnikov za najboljšo predstavo in koreografijo v letu 2019 za njen režijski prvenec Tramvaj poželenje (v produkciji HNK Varaždin), ki je gostoval na prestižnem dramskem festivalu Gavelline večeri, nagrado Prešernovega sklada (2018), Glazerjevo listino (2017), nagrado orlando (2016), ki jo podeljuje Dubrovniški poletni festival, nagrado Latvijas Gāze za balet Romeo in Julija, ki je bil razglašen za najboljšo gledališko produkcijo sezone 2014/2015 v Latviji, bila pa je nominirana tudi za nagrado kyoto, in sicer za inovacije na področju plesnega gledališča, ki s svojimi vrednotami in stališči nagovarja vse človeštvo.”
