Gostovanje baleta SNG Maribor s koreografijama Edwarda Cluga in Maura Bigonzettija potrdilo specifičen umetniški izraz.
V Gallusov dvorani Cankarjevega doma Ljubljana je 25. novembra v okviru abonmaja Veličastnih 7 gostoval Balet SNG Maribor s svojim zadnjim Baletnim večerom, baletnim diptihom: Hora, Cantata, premierno uprizorjenim letošnjega 8. marca na Velikem odru SNG Maribor; ko so obiskovalke bile za svoj praznik prijetno obdarovane z barvitimi tulipani. Tako kot v Mariboru je Baletni večer navdušil polno Gallusovo dvorano, velika zavesa pa se ob koncu kar dvigala in dvigala. Navdušila je pristna plesna izvedba obeh del, tudi vroči temperament mariborskih baletnih plesalcev in solistov, ki so se docela vpeli v koreografske (narodne) tokove dveh koreografov, Edwarda Cluga in Maura Bigonzettija, zaplesali pa: Catarina de Meneses, Asami Nakashima, Branka Popovici, Ines Petek, Ema Perić, Hristina Stoycheva, Tetiana Svetlična, Mirjana Šrot, Olesja Hartmann Martin, Yuya Omaki, Ionut Dinita, Golescu Mircea, Tiberiu Marta, Aleks Šišernik, Alexandru Pilca, Sytze Jan Luske, Gaj Žmavc in Jan Trninič (Hora) ter Satomi Netsu, Matteo Magalotti, Davide Buffone, Tomaž Roblek − konservatorij (Cantata).
Baletni večer se je začel s Clugovo Horo, ki je bila premierno uprizorjena že leta 2017 v Dortmundu v izvedbi Dortmundskega baleta. Mednarodno priznani koreograf Edward Clug je svoj bogat ustvarjalni opus začel pred 20 leti, ko je na Velikem odru SNG Maribor postavil svoj prvi avtorski projekt Tango (1988). In je v teh dvajsetih letih nizal mednarodne uspehe, tudi požel številne umetniške nagrade za svoj ustvarjalni opus tako doma kot po svetu, med drugim je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada (2007) in Glazerjeve listine (2008). Svoj ustvarjalni opus je teh dvajset let gradil tudi z znanimi slovenskimi umetniki, kot sta scenograf Marko Japelj in je kostumograf Leo Kulaš, ki vsa ta leta sodelujeta z njim, prav tako je eden od njih glasbenik Milko Lazar, s katerim sta zadnje desetletje ustvarila nekaj izvirnih avtorskih baletnih del, sodelovanje pa se začelo leta 2008 s predstavo Pre҄t-á-porter. Edward Clug je s svojo sodobno koreografsko poetiko postal prepoznaven koreograf naše dobe, tudi vse bolj iskan v okvirih mednarodno priznanih baletnih ansamblov, na mednarodni sceni pa stkal močne vezi s Stuttgartskim in Züriškim baletnim ansamblom, tudi z Nizozemskim plesnim gledališčem (NDT), praktično postal privlačen koreograf za velike evropske odre in tudi onstran oceana. Po dvajsetih letih svojega bogatega koreografskega opusa je Clug letos prvič poustvarjal na glasbo svoje domovine Romunije, ko je avtorski projekt Hora tudi gradil na glasbo romunskega skladatelja ter virtuoza Alexandra Balanescuja, ob izvedbi njegovega mednarodno uveljavljenega Balanescu quarteta.
Balet Hora se začne na sceni življenjskega vala, ob elegantno razpotegnjeni valoviti scenski skulpturi (scenograf Marko Japelj), ko zaživijo mladostni prepleti barvite skupnosti, odete v kostume s pridihom romunske narodne noše (kostumografija Leo Kulaš). Na sceni pa se sledi skupnosti, ki je vpeta v družbene norme ter rituale, ko v svojem mladostnem obredju doživlja čustvene višaje ter padajoče globine. Koreografija se vzorčasto spleta v skupinske oblike, kar čipkasto prepleta v preprijemih rok, ob zvijanju vijačnice ali krogotokih skupinskega obredja. Skupinsko naravnanost ter obredje kola (hora, oro) je koreograf tenkočutno vtkal v svoj sodobno zasnovan koreografski lok, ko vsak gib posebej členi, da bi ga na novo komponiral ter izpovedno obarval v slikovitih skupinskih oblikah, ki ponazarjajo stanja, običaje, pričakovanja, tudi individualna občutja. Ko noge lahkotno letijo in se roke širijo ter usmerjajo k opredeljenemu cilju, k osebi ali pač času spominov in pričakovanj. Clugova Hora se izkaže za prefinjeno koreografsko poetiko, ki pesni večno pesem življenja, tudi živo poslikavo skupnosti ter posameznika v njej in v krogotoku medsebojnega bivanja; je strnjen gibek izris življenjskega obredja ter zorenja.
V drugem delu Baletnega večera je po odmoru sledila Bigonzettijeva Cantata v izvedbi solistov in baletnega ansambla SNG Maribor. Italijanski koreograf Mauro Bigonzetti je zaključil baletno šolanje v okviru rimske Opere, tudi se pridružil njihovemu baletnemu ansamblu, kjer je plesal do leta 1983. Pozneje se je pridružil baletni skupini Aterballetto iz mesta Reggio Emilia, po štirih letih tudi prevzel vodstvo skupine, ki jo je vodil vse do leta 2007, ko se je odločil za nov izziv, za svobodno samostojno koreografsko pot.
Svojo sodobno baletno Cantato je koreograf Bigonzetti zasnoval na ženski glasbeni skupini Assurd, ki se posveča obnovi ter adaptaciji priljubljenih pesmi italijanskega juga, naslov pa povzel po spevni melodiji Cristine Vetrone, Canatata i´mpruvvisata. Cantata je kmalu postala njegova kultna koreografija, praizvedba baleta pa stekla v Lizboni leta 2001, tudi v izvedbi Lizbonskega baleta.
Bigonzettijeva Cantata je plesni spev vročične mediteranske energije, tudi strasti, ki valovijo v ritmu izpetih besed, je večna privlačna moč, ki deluje med spoloma, vzbuja pa ljubosumje ter bolečino neizpolnjenih pričakovanj. Koreografija plastično ter živopisno izriše življenjski mediteranski utrip južne Italije, ki ga poznamo iz filmskih vsebin, ki tokrat pristno ter v živo zažarijo na baletnem odru. Ko ne glede na dejstva ali trenutne posledice življenje teče svoj ustaljeni tok, prežet z energijo mediteranskega optimizma. V ospredju so torej neobvladljive strasti vihrave mladosti, ki se krepijo v letečih podvigih ter hitrostih izvedb, ko se mešajo kipeče energije in vihrajo občutki.
Ponovno snidenje z baletom Hora Edwarda Cluga in Cantato Maura Bigonzettija v izvedbi Baleta SNG Maribora znova ukaže na specifičen umetniški izraz obeh koreografov, ki vedri in polni z energijo, kar je v novembrski sivini bil pravi blagoslov.
