Beltinci so občina v Prekmurju, ki je med slovenskimi folklorniki in širše zelo dobro poznana tudi po folklornem festivalu. Vsako leto v juliju postane folklorno središče Slovenije v času štiri dni trajajočega mednarodnega folklornega festivala. Zadnji dan festivala smo spremljali prvi del državnega srečanja odraslih folklornih skupin ‘Le plesat me pelji 2018’ (2. del bo oktobra v Žalcu) v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Zaradi slabega vremena je srečanje potekalo v Osnovni šoli Beltinci.
Na prireditvi je po uvodnem pozdravu domače folklorne skupine in nagovorih zaplesalo osem folklornih skupin, ki sta jih na podlagi ogleda sedmih regijskih srečanj, na katerih se je predstavilo 54 skupin, izbrala državna selektorja Tanja Drašler in Klemen Bojanovič. AFS KUD Študent Maribor – 1. skupina je zaplesala koreografijo z naslovom Čindara avtorja Ika Otrina. Na prvi pogled bi dejali, da gre za klasično ‘študentovsko’ koreografijo, polno razgibanosti, veselja, mladosti. Koreografija s plesi vzhodne Štajerske je slonela na prikazovanju odnosov med plesalkami in plesalci. Med drugim smo lahko videli tudi za gledalca zanimivo igro s klobuki. Koreografija velja kljub navidezni preprostosti za tehnično precej zahtevno delo, ki je plesalcem občasno povzročalo nekaj težav (npr. pri atraktivnem plesu fantov s klobuki). Pohvalno kakovostna je bila njihova glasbena izvedba (avtor glasbene priredbe je Miran Waldhűtter).
Veteranska skupina FS Tine Rožanc iz Ljubljane se je predstavila z zgodbo Lepe Vide. Avtorica koreografije Anja Cizel je prepletla plese Istre in Trsta, ki so po naravi zelo elegantni in lahkotni, za glasbeno priredbo je poskrbel Vlado Podlogar. Pohvaliti je treba kostumsko podobo, ki je bila zelo barvita in bogata, plesalci pa lepo urejeni. Koreografija na temo odhoda slovenskih deklet v Egipt je vključevala elegantno odplesane valčke in poskočnejše mazurke, ki so bile na mestih za plesalce zaigrane v prehitrem tempu in zato koraki niso bili izplesani do konca. Glasbeniki so zgodbo povezali s pevskimi vložki in jo tako še bolj približali gledalcu.
Folklorniki Folklorne skupine Leščeček iz Veržeja, ki plešejo pod vodstvom Marka Rusa, so nam v zadnjih letih na odru pokazali že marsikaj. Predvsem to, da imajo žilico za gledališko igro. Tokrat so Rusovo koreografijo Fčosih treba dvakrat mrete gradili na zgodbah iz Veržeja. Koreografija je vključevala precej plesnih variacij in gibanja po prostoru ter tako dosegla močno razgibanost in dinamiko. Posamezni tehnično tudi nekoliko težji deli so bili odplesani solidno. Plesalci pa so se tudi tokrat izkazali kot odlični pevci.
Folklorna skupina KD Sv. Ana v Slovenskih goricah je letos prvič nastopila na državnem srečanju, kar je nedvomno velika spodbuda za plesalce, ki še nimajo daljšega plesnega staža. Mlade plesalce je pred skoraj tremi leti prevzel Bojan Glaser, ki je tudi avtor koreografije Mozaik mazurk, glasbeno priredbo je prispeval Simon Rajter. Koreografija je vključevala različne različice mazurk s celotnega slovenskega etničnega ozemlja. Čeravno bi kdo zaradi tega pričakoval monotonost na odru, smo doživeli vse prej kot to. Različne formacije so se dobro prepletale in izbile enoličnost. Gre za koreografijo, ki zahteva dobro pripravljene plesalce in močno poigravanje s kontrasti v interpretaciji gibanja. Tukaj je imela skupina še precej rezerve, občasno pa so se v izvedbo plesa prikradle še druge tehnične napake (npr. neskladnost razdalj med plesalci, nejasne formacije, obvladovanje gibanja na odru).
Med skupinami, ki so se predstavile na državni reviji, je bila tudi Folklorna skupina KD Karla Štreklja iz Komna. Primorci so šli po navdih na drug konec Slovenije in zaplesali Prekmursko suito – koreografijo Tomaža Gantarja, ki je poskrbel tudi za glasbeno priredbo. Nastop je vidno izstopal od preostalih, saj sta bila na odru le dva para. V zgodbi, kjer se plesalca borita za pozornost plesalk, so prepletli korake prekmurskih plesov s kančkom improvizacije. Zanimiv nastop, kjer pa je bolj kot ples prepričala vrhunska glasbena priredba. Avtorju glasbene priredbe je žirija izrekla posebno pohvalo za kompleksno in premišljeno zasnovo.
Z dolenjske regije se je na državno srečanje uvrstila Vodilna skupina FD Kres pod vodstvom letošnje slavnostne govornice in prejemnice Srebrne plakete JSKD, Branke Moškon. ‘Če so rjave, te so res taprave’, je naslov koreografije, ki so jo plesalci odplesali dobro. Pohvaliti je treba solistični par, ki je prepričal z izraznostjo in tehnično pravilnostjo, hkrati pa glasbeno zasedbo, še posebej del, ki je izvajal naslovno pesem. Pri Kresovcih smo bili že večkrat priča glasbeni spremljavi, ki je instrumente nadomestila z glasovi, in tudi tokrat je bilo tako. Vključili so še kitaro, ki je sicer ne srečamo v ljudski glasbi.
AFS KUD Študent iz Maribora se je predstavil še z 2. skupino, ki jo vodi Tamara Cunk. Koreografija ‘Güri Benko’ avtorja Vasje Samca in snovalca glasbene priredbe Mirana Waldhűtterja je postavljena v pustni čas, zato so plesalci nosili obrazne maske. Temu primerni sta bili tudi njihova norčavost in pisana kostumska podoba. Živahna koreografija je bila občasno odplesana nekoliko neenotno, to pa gre pripisati različni uplesanosti oz. plesnim sposobnostim plesalcev. Čeprav gre za mlado skupino, so vsekakor prepričali občinstvo.
Zadnji so nastopili domačini, Folklorna skupina KD Marko iz Beltincev. Vodja in avtor koreografije ‘Pozvačijn – zvanje na gostüvanje’ je Gregor Marič, avtor glasbene priredbe pa Alen Pivar. Pozvačijn je ženitovanjski lik iz Prekmurja, ki vabi ljudi na poroko. Vlogi primerno je bil tudi oblečen, ples pa je prekinjal z govornimi vložki, ko je plesalce vabil na poroko. Tokrat so bili glasbeniki del koreografskega dogajanja in niso skrbeli za glasbeno podlago le iz ozadja Prepričljivo, veselo, mladostno in tehnično dovršeno so odplesali korake prekmurskih plesov, kot so šamarjanka, čindara in podobno. Koreografija je nudila precej zanimivih plesnih variacij in gibanja po prostoru ter tako še posebej navdušila občinstvo.
Po uradnem delu se je strokovna komisija v sestavi dr. Tomaž Simetinger, Klavdija Žabot in Tjaša Cigut umaknila in tehtala odločitev, komu, če sploh, podeliti zlato priznanje s pohvalo. Po pravilih JSKD lahko komisija poda po eno priznanje v vsaki od šestih možnih kategorij, in sicer: za glasbeno, pevsko ali plesno izvedbo, za inovativni program, kostumsko podobo in najprepričljivejši program v celoti. Med odločanjem komisije smo lahko spremljali revialni program, v katerem sta nastopili folklorni skupini iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, ki sta navdušili z energičnostjo in balkanskimi ritmi.
Ob koncu je predsednik strokovne komisije, dr. Tomaž Simetinger, podelil dve zlati priznanji s pohvalo, in sicer je zlato priznanje s pohvalo za glasbeno izvedbo prejela 2. skupina AFS KUD Študent, Maribor, zlato priznanje s pohvalo za plesno izvedbo pa je prejela Folklorna skupina KD Marko za koreografijo z naslovom ‘Pozvačijn – zvanje na gostüvanje’. Čestitamo!
Prvi del državnega srečanja odraslih folklornih skupin je minil brez večjih posebnosti. Zanimivo bo spremljati tudi 2. del, ki bo v soboto, 20. oktobra 2018, v Žalcu. Že zdaj vabljeni!
