Kristina Zarič. Razplet dogodkov mi je zlomil srce. A plesni tabor za otroke do 16 let je tukaj!

Draga Kristina, pozdrav in kar takoj čestitke za izjemno všečno objavo oziroma objave tvojega poletnega kampa/tabora, ki si ga poimenovala EDC (Empire Dance Camp). Preplavila si družbena omrežja. Kot napoveduješ, gre za prvi tovrstni kamp za otroke/mladino do 16 let, kajne?
Tako je, gre se za prvi slovenski plesni kamp za otroke do 16. leta starosti. Rada bi takoj na začetku razjasnila vprašanja, ki jih dobivam na to temo. Prvi slovenski plesni kamp seveda ni, jih je bilo pred tem že mnogo, še preden sem jaz prišla na svet (smeh), je pa prvi, ki ponuja aktivnosti oziroma delavnice zgolj za otroke do 16. leta.

Zakaj ta zamisel, ki se bo uresničila konec avgusta v Ajdovščini? In kaj vse prinaša program?
Na to zamisel smo prišli na podlagi opazovanja in spremljanja plesalcev in plesnih dogodkov v Sloveniji ter po Evropi. Kot že vsi vemo, obstaja v Evropi veliko plesnih kampov, ki pa so omejeni na starost in so namenjeni zgolj polnoletnim plesalcem. Seveda se le-teh lahko udeležijo tudi mladoletniki, a le v spremstvu staršev. Ker smo želeli ponuditi enake možnosti tudi našemu podmladku, smo organizirali EDC. Program prinaša 20 delavnic, kjer se bodo plesalci spoznali z različnimi plesnimi slogi in tehnikami, od hip-hopa do jazz baleta, break dancea, prav tako smo v urnik dodali tudi treninga akrobatike in fitnesa, ki zajemata predavanje o pravilnem raztegovanju in ogrevanju telesa, saj je to za vse športnike zelo pomembno, in pa predavanje o zdravi prehrani. Poleg tega bomo poskrbeli za zabavo plesalcev, saj bomo v sklopu EDC organizirali tudi ‘battle night’ in ‘showcase’.
Pod eno streho boš zbrala cvet slovenskih koreografov, pedagogov. Kako ti je to uspelo?
Ne boš verjela, lažje, kot je bilo pričakovano (smeh). Povabljeni koreografi so po mojem mnenju prepoznali dobro zamisel in potencial dogodka. Seveda sem pri izboru trenerjev upoštevala, da so le-ti izkušeni v delu z otroci.
Posebnost je tudi lokacija, saj bi človek pričakoval, da boš organizirala tovrstni kamp v Ljubljani, ampak …
Seveda sem razmišljala, ali bi kamp potekal v Ljubljani, vendar nisem želela, da bi plesalci zgolj prihajali in odhajali na posamezne delavnice. Moja želja ni zgolj, da se otroci spoznajo z različnimi zvrstmi in tehnikami plesa, temveč da jim končno omogočimo tisto, o čemer se pogovarjamo že vrsto let – to je medsebojno povezovanje, ustvarjanje in spoštovanje. Plesalci bodo na EDC 2019 nastanjeni v prenovljenem dijaškem domu Ajdovščina, ki bo odprt samo za nas. Namestitveni prostori pa so neposredno povezani z dvorano, kjer bodo potekale delavnice.
Zakaj meniš, da je konec počitnic ravno pravšnji čas za nabiranje novih znanj?
Glede izbora termina sem upoštevala dejstvo, da si plesalci po dolgi in naporni plesni sezoni najprej privoščijo močno prislužen ‘dopust’. Iz lastnih izkušenj pa vem, kako te srbijo prsti po mesecu in pol počitka, ko že komaj čakaš, da stopiš nazaj v plesno dvorano.
Sicer smo zdajle skoraj na koncu sezone, ki pa je v tvoje življenje prinesla kar nekaj sprememb, kajne? V mislih imam, da si nekako na vrat na nos morala prenehati sodelovati z ImPulzom. Nam poveš, kaj se je zgodilo in zakaj nekako nisi več dobrodošla pri Darji Šuster?
Pred letom dni sem v tvojem intervjuju omenila, da živim svoje sanje, da delam v plesni šoli, kjer cenijo moj trud, delo in rezultate, ki jih prinašam. Žal pa se je izkazalo, da temu ni tako. Saj sem 22. aprila prejela odpoved sodelovanja s strani Darje Šuster. Vedno bom hvaležna Darji, saj je bila ona tista prva, ki mi je omogočila delo v plesnemu svetu, vse priložnosti, in sem ji bila vedno zvesta. Ko sem seznanila Darjo, da organiziram plesni kamp, se je moje življenje obrnilo na glavo. Še danes ne razumem, zakaj organizacija in izvedba tabora, ki je v korist vsem slovenskim plesalcem, sploh pomeni kršitev oz. nelojalnost klubu, ki se sankcionira z odpovedjo sodelovanja. Moji varovanci so tako pred zaključkom sezone, v času intenzivnih priprav na zaključna tekmovanja (evropsko in državno prvenstvo) ostali brez glavne trenerke. Lahko si predstavljaš, da je bil šok za vse nas nepredstavljiv, vendar v svoje otroke verjamem, in ker vem, česa so sposobni ter kaj sem jih naučila, sem prepričana, da bodo sezono zaključili več kot uspešno in nedvomno po svojih najboljših močeh. Čeprav si glede na čas tega dogodka ne morem poiskati druge zaposlitve kot plesna učiteljica v plesni šoli in da mi je razplet dogodkov zlomil srce, ostajam pozitivna in motivirana, saj verjamem v svoje delo in cilj, ki sem si ga zastavila z izvedbo prvega slovenskega plesnega tabora za otroke.

To pomeni zate velike spremembe, kajne?
Ker si od dogodkov še vedno nisem opomogla in ker sem trenutno osredotočena na EDC 2019, o svoji karierni poti iskreno še ne razmišljam z mero gotovosti. Vem pa, da si še vedno želim poučevati in delati z otroki. Pustite se presenetiti …
Kaj načrtuješ za novo sezono, ko bo EDC za tabo, na čem boš gradila novo obdobje?
Glede na to, da bom pred izvedbo dogodka en mesec na izobraževanju v tujini (Fairplay, Beatcamp), kjer bom še naprej širila in izpopolnjevala svoje znanje, si bom po zaključku EDC 2019 najprej privoščila oddih na Bahamih (smeh).
V veliko oporo ti je tudi tvoj partner Anže Zalar. V čem se to kaže in kako se dopolnjujeta?
Srečo imam, da imam ob sebi partnerja, ki me brezpogojno podpira in vedno priskoči na pomoč. Lahko izpostavim, da Anže stoji za izvedbo celotne grafične podobe EDC 2019. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami dela v plesu pa mi vedno zna svetovati, kako se pripraviti na najboljše in najslabše.

So državna prvenstva kaj izgubila na pomembnosti zdaj, ko se pojavlja vse več t. i. festivalov?
Ne zdi se mi prav, da bi državno prvenstvo kdajkoli izgubilo na pomembnosti, saj je ples nacionalni šport, ki mora ostati enakovreden vsem drugim. In prav je, da ima vsak slovenski plesalec možnost potegovati se za naziv državnega prvaka. Menim pa, da je vse večja popularnost in obiskanost neodvisnih festivalov dobrodošla svežina v naši mali Sloveniji.
Kakšna je po tvoje bistvena razlika med festivalom in državnim prvenstvom?
Predvsem so festivali prepoznavni po strokovnih sodniških zasedbah, ki se spreminjajo glede na plesno kategorijo na tekmovanju. Plesalci na podlagi priznanih ocen sodnikov na ta način pridobijo boljše in kredibilnejše povratne informacije o svojem nastopu, ki jih po mojih izkušnjah kljub morebitni slabši uvrstitvi sprejmejo z večjim razumevanjem. Vse to pa jim omogoča, da ohranjajo ljubezen do plesa in ne izgubijo motivacije. Ne more biti sporno, da je na primer sodniška ocena EZ Twins, Matica Zadravca, Žige Sotlarja, Željka Božića, Anje Moderndofer, Matevža Česna in vseh drugih aktivno delujočih koreografov in plesalcev kredibilnejša od ocene upokojene vzgojiteljice ali nekoga, ki sploh nikoli ni deloval v kategoriji, ki jo sodi.
In zadnje vprašanje. Kje te/vaju bomo srečali na plaži letošnje poletje?
Kot sem že omenila, na Bahamih (smeh).
Vse dobro in hvala za iskrene odgovore.

View Gallery 8 Photos