Edini festival sodobnega plesa na Celjskem, Koreografska platforma plesnih ustvarjalcev (Korpus), obeležuje letos svojih 16 let delovanja, in to znova v majskem terminu, ki je bil v tistih letih kovid epidemije prestavljen v čas jeseni; ko so se posamično odpirale možnosti odprtih odrov ob dneh in tednih v času toplih poletnih dni, ki naj bi epidemiji jemali moč.
Festival je imel odprta svoja vrata od 19. do 21. maja, tako kot doslej v počastitev svetovnega dneva plesa 29. aprila. Letošnji moto pa je bil: Praznuj življenje s plesom! Letošnji 16. Korpus je svečano odprla predsednica ZKD Celje Urška Majcen, tudi se pohvalno izrazila o kulturnem doprinosu Plesnega foruma Celje (PFC), saj njihova vodja Gordana Goga Stefanovič Erjavec diha s svojim Celjem, tudi ga kulturno bogati.
In je to Gogino mesto že znano kot ‘plesno mesto’. Gordana Stefanovič Erjavec je po odločitvi komisije za priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture za leto 2022 postala letošnja prejemnica omenjenega priznanja za življenjsko delo kot plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja. Tudi je njen nekdanji plesalec Boštjan Antončič, ki je svojo plesno pot začel v PFC, postal prejemnik tega celjskega priznanja za najvidnejše dosežke v minulih dveh letih; sicer je že od leta 2005 stalni sodelavec belgijske svetovno priznane plesne skupine Rosas.
Goga Stefanovič Erjavec je že leta 2008 postavila plesni Korpus z namenom, da povezuje koreografe, mentorje in plesalce širom Slovenije ter tudi goste iz tujine. In se je letos v treh festivalskih dneh zvrstilo okoli 100 udeležencev, plesalcev s svojimi mentorji in koreografi. Tisti, ki poznajo uprizoritveno sceno v čarobni hiški ustvarjalnosti PFC, se lahko samo sprašujejo, kako jim to sploh uspe, da lahko programi tečejo, da se plesalci sproščajo, vadijo, nastopajo, tudi se z veseljem udeležijo teh festivalskih plesnih dni Celja. Ja, uspeva jim, ker so dobro organizirani, tudi vsi, ki prihajajo na festival, z veseljem ustvarjajo in plešejo. Na 16. Korpusu in na povabilo Goge Stefanovič Erjavec so sodelovale plesne skupine: PFC, Plesne izbe Maribor (PIM); KUD Qulenium Ljubljana; Glasbene šole Krško, Oddelek za sodobni ples; Intakta Ljubljana; Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije za sodobni ples (SVŠGUGL), tudi skupina Ursus Dansers Studia za svobodni ples Ljubljana.
Prvega festivalskega dne je sledil ustaljeni program Pesem teles, ko je sedem plesnih skupin zaplesalo in se izpelo v petnajstih koreografijah. Program se je začel s skupino PIF mladih plesalk v starosti 10–12let Plesnega foruma Celje in v koreografiji Goge Stefanovič Erjavec: Tišina-Snemamo. Zabavna koreografija predstavi njih 13 še neznanih fotografk, ki pa se nadvse trudijo, da s svojimi temnimi očali posnamejo največ skupnih trenutkov in ´selfijev´, ko igriva mladostna koreografija veselo zaokroži po odru v veselje gledalcev in v zabavo nastopajočih: Nika Kundih, Luna Mlinar, Ajda Narat, Pika Podpečan, Anuša Nia Rojc, Mila Senič, Julija Slapšak, Tina Škerl, Safina Tamše, Ema Trefalt, Gaja Tuš, Vesper Videc, Nadja Zilli.
Po sporedu sta sledili dve koreografiji Anite Čanadi/PIM V iskanju lepote in Vse, kar ni podarjeno. V duetu fluidnega prelivanja dveh ozaveščenih plesnih teles, V iskanju lepote sta Miona Krulj in Laura Lorenci delovali kot živi skulpturi, kot bi ju umetnik (kipar) sočasno oblikoval, ko se iz trenutka v trenutek njuna sozvočja telesnih linij in povezav neslišno spreminjajo, ko medsebojno polzijo povsem predani kompoziciji in glasbi. Za koreografijo Vse, kar ni podarjeno bi se lahko reklo, da je s trudom pridobljeno; saj se sledilo plesni vnemi neutrudnih mladih akrobatk in poskočnih plesalk, ki se v vsakem trenutku najdejo na pravem mestu: Mia Ertl, Vita Korošec, Mila Kranjčič, Nina Meindl, Iva Mirt, Pavlina Miksič, Hana Nikolič, Mia Roj, Zala Strnad, Lucija Šabeder, Katja Štok, Ana Wargazon.
Prvič so na festivalu Korpus gostovali učenci Oddelka za sodobni ples Glasbene šole Krško, zaplesal pa njihov mešani ansambel v koreografiji Človek se s človekom prepleta njihove mentorice in koreografinje Rosane Horvat. Na odru se skupina zabavno, pogumno in domiselno mreži, podpira, ko eden drugega dvigujejo, nosijo in si zaupajo: “/…/ ko za vsakega mora obstajati nekdo, kateremu se lahko zaupa.” Dobro uigran ansambel se je tudi živahno prepletal v sestavi: Lucija Arh, Zoja Nala Božič, Lina Hrženjak, Bina Katarina Groboljšek, Lija Kranjc, Nina Marija Kuhar, Lana Ljubi, Erik Benjamin Levak, Luna Malus, Manica Pavlovič, Zoja Požeg Dular, Laura Pulko, Aljaž Rus, Ana Škrabar, Ela Zupet, Zala Žabkar.
Skupina Forum B/PFC v sestavi: Eneja Cvetič, Zara Čajavec, Lena Čulk, Urša Dvornik, Sofija Ermakova, Nuša Jerman, Eva Mezgec, Ajda Pogelšek, Ana Steblovnik, Zala Teršek, Žana Topolak, Tisa Trefalt, Iza Žnidarčič je skladno zaplesala v dveh koreografskih različicah: v koreografiji Do kod? Goge Stefanovič Erjavec in Miga Move-Amo Geje Erjavec. Do kod? je koreografija mladostnega druženja in povezovanja v posamičnih grupacijah, ko se medsebojno združujejo, praktično dokler so želje, potrebe ali do kod seže njih pogled. V nasprotju s plesnim žarom v koreografiji Do kod? v koreografiji Geje Erjavec Miga Move-Amo skupina že soustvarja po prostorskem ‘muvanju’ in gibkem migotanju, ko dodajo tudi svoj lasten izraz, kar je značilno za koreografije Geje Erjavec, da odsevajo čas in spregovorijo občutja.
PFC ima še svojo reprezentančno skupino, ki pleše in se uri v gibalnih različicah: skupina Forum A. Tokrat je njihov nastop sledil trem koreografijam njihovih mentoric in koreografinj: Rdeča nit Kaje Janjič; Goreče želimo Ane Cvelfar; Vsi za enega, eden za vse Ize Skok, ko se z zadnjo od treh tudi zaključi prvi dan festivala, ubrano pa zaplesale: Ajda Botolin, Nana Čulk, Zoja Jager, Alena Marčič, Alja Pečak, Neža Pogelšek, Miša Rančigaj, Izza Teršak, Tara Ema Žnidar. Kaja Janjič je skupino PFC A usmerila v plesna sozvočja, ko rdeče niti ne predstavljajo le njihove rdeče maje, ampak je to energija vseh njih, je čas – ‘timing’, tudi dosledno sledenje prostorskim zahtevam in oblikam. V svoji koreografiji Goreče želimo Ana Cvelfar vodi skupino po poteh gibkih iztočnic, raziskovanja in razvijanja oblik, ko se medsebojno povezujejo, tudi nadgradijo.
Koreografija Vsi za enega, eden za vse je tisti srečen dogodek, ki se na odru razlije v radosti skupnega druženja, ko je vsak posameznik sestavni del skupine, ki teče, pleše, bodri in deluje v gibki veseloigri svojih skupnih trenutkov.
Vseh šest skupinskih koreografij je nastalo na različnih koncih Slovenije, tudi so delovali pod različnimi mentorji in koreografi, pa vendar so vsi nastopajoči ne glede na to, od kod prihajajo in v kateri koreografiji plešejo pod vodstvom svojih mentorjev, jasno zavibrirali hrepenenje po druženju, po bližini prijateljev, kar se prej ali pozneje spontano zaključi v prisrčnem objemu. Od kod izvirajo tovrstne želje, ki so veliko bolj pereče, kot je to bilo nekoč zaznano? Gotovo so nastale po dveh letih kovid-19 izolacij, dveh grozečih letih osam, delovanja po video inscenacijah, ko je še plesni pouk potekal prek zaslonov.
Med skupinskimi koreografijah so zaplesali pari in se predstavile solo kreacije. KUD Qulenium Ljubljana, Pionirski dom – Center za kulturo mladih je predstavil dve plesni izvedbi koreografinj in mentoric Saše Lončar ter Ane Romih. V objemu odseva je naslov koreografije Saše Lončar v izvedbi dueta: Mila Muta, Mina Jeklič. Na odru se Mija in Mina dvigujeta s tal, kot bi ju privlačil nevidni magnet, ko ena drugi odsevata sij hrepenenja, okoli katerega se spleta njuna gibka govorica rok. Ko roke hrepeneče lovijo nedosegljivi kontakt, zaplešejo prsti in zadihajo občutki, vse dokler objem ni samo odsev, temveč je toplo snidenje dveh prijateljic; ko se še enkrat potrdi, da je manj lahko več. Ana Romih je v svoji koreografiji Odtenki ljubezni dodobra animirala plesni tercet: Doroteja Alfirević Srhoj, Gaja Pikl, Kaja Cvetko, ko so v odraščajoči rdečici odsevali ne le njihovi mladostni kostumi, tudi živahno zavibrirala čustva.
Nastopili so tudi mladi ustvarjalci s svojimi plesnimi miniaturami z letošnjega državnega tekmovanja Opus 1, plesna ustvarjalnost mladih, predstavili pa svoje štiri ustvarjalne miniature. Tako kot na tekmovanju v skupini S je tudi tokrat svoje misli zrelo izpela Eva Kőnig/Intakt Ljubljana pod mentorstvom Veronike Valdés v avtorskem solo plesu: Defini(tivno)raj. Dihala je mir, v plesu pa spela lepoto gibanja, tisto, kar vidi in čuti okoli sebe, tako kot zaznava svoj plesni raj.
Iz Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana (SVŠGUGL) – smer sodobni ples so prispevali tri plesne miniature skupine M, Opus 1, 2023. Njihova dijakinja Klara Klun je zasnovala iskriv avtorski solo plesnega ritma, zanosa in gibke poetike: 11, mentorsko vodstvo Nataša Tovirac. Naslov plesa je kar število Klarinega dneva rojstva, ko se ji zdi, da se je že tistikrat povezala s svojo plesno dušo, saj je ples zaznamoval njeno življenje, je sestavni del njenega bivanja in ustvarjanja. Relattion Between Beauty and Society je naslov avtorskega dueta: Alisa Novska in Sara Gartnar, mentorica Andreja Rauch Podrzavnik. Alisa in Sara se najprej osredotočata na zunanjo lepoto, nato pa usmerita v čas, ko lepota izgineva ali se pač različno dojema, še posebej pa rado posnema: ko tudi oni povzameta lepoto onega drugega, tudi pozirata ob spremljavi glasbenega ritma. Je široko zasnovana socialna tema, kar se zazna že v naslovu, vendar smiselno zaokrožena v njuni avtorski miniaturi.
Prvi dan festivala Korpus je zaznamovala tudi plesna skupina Studia za svobodni ples Ursus Dancers, že izkušene plesalke, ki se usmerjajo kar v profesionalne plesne vode, Katarina Bogataj, Dijana Džamastagić, Vanja Kolanovič, Katja Kučina, Hana Murovec, Kaja Marion Ribnikar, Anja Spasovski, Nadja Spasovski, Sara Stadler, Maja Maša Šömen, Ina Trefalt, Nika Zidar, z miniaturo Vzmah koreografinje in mentorice Urše Rupnik. Tudi so takoj ob vhodu zasedle ´naj izum´ vseh časov ljudskega rodu; kaj drugega kot stol, tokat še v naravni zeleni barvi. Njihovi stoli so odsevali vrelce gibljivih oblik, poz in komunikacij, kot bi potekala akademska plesna ura hitrih gibkih zapletov, virov in izvirnosti, tudi učna ura dobrodošlega uvida v energijo, moč in živo formo odlične izvedbe; kar je tudi zastavljen namen Koreografske platforme plesnih ustvarjalcev Slovenije. Vsi tokrat predstavljeni učni, ustvarjalni in izvedbeni atributi sodobnega plesa so tudi navdušili polno gledišče dvorane PF.
Program 16. Korpusa se je nadaljeval v soboto dopoldan s plesno delavnico Patricije Crnkovič, ko je predstavila svoj potek plesnega ustvarjanja in ga zvečer tudi v živo prezentirala s svojim avtorskim projektom Zgubani časi. Patricija Crnkovič je vrhunska plesalka, ki se v svojih projektih poglablja v čutne sfere sobivanja; s svojo plesno iskrenostjo in dovršenostjo je očarala tudi celjsko občinstvo, ki jo je nagradilo z iskrenim, dolgim aplavzom.
V nedeljo, zadnjega festivalskega večera, so svoj avtorski performans Iz delcev uprizorile Ana Cvelfar, Kaja Vajdetič in April Veselko. Ana in Kaja izhajata iz PFC, kjer sta pridobili tudi odrske izkušnje pod vodstvom Goge Stefanovič Erjavec, medtem ko je April rasla s Plesno izbo Maribor, kjer poučuje in ustvarja, sicer je nekaj časa poučevala tudi v PFC. Avtorice so s svojim izvirnim in likovno oblikovanim performansom tudi tokrat navdušile celjsko občinstvo (o obeh predstavah, Zgubani časi in Iz delcev, smo že pisali na portalu Parada plesa).
Na vseh treh večerih 16. Korpusa je bilo prisotno občinstvo, ki se, kot kaže, na novo vrača po času korone in tudi z zanimanjem spremlja ustvarjalnost mladih plesalcev.
