Dr. Henrik Neubauer se je med 20. in 24. februarjem v emiratu in mestu Fujairah v Združenih arabskih emiratih udeležil 36. kongresa ITI, ki je bil zaradi pandemije šele šest let po prejšnjem v španski Segovii.
Kongres je vedno tam, kjer gostitelj sodeluje pri pokrivanju stroškov. Tokrat je bilo pomembno tudi to, da je na čelu Mednarodnega gledališkega inštituta kot njegov predsednik Mohamed Saif AL AFKHAM, ki je tudi predsednik Centra Združenih arabskih emiratov. Emirat Fujairah sicer vodi šejk Hamad bin Mohammed Al Sharq, pri delu kongresa pa je bil pomembno udeležen tudi prestolonaslednik, njegova visokost šejk Mohammed bin Hamad Al Sharky, ki mu je generalni direktor ITI-ja Tobias Biancone ob koncu podelil zlato medaljo. Letošnji kongres je potekal pod geslom Reunite, for the Performing Arts and Humanism (Ponovno se združimo za uprizoritvene umetnosti in humanizem).
Fujairah je eden od sedmih emiratov in edini, ki je na vzhodni obali ob Omanskem zalivu in leži ob vznožju gorovja Hajar (kamnito gorovje), ki se vzpenja do 3000 metrov visoko. Fujairah je tudi glavno poslovno in komercialno središče emiratov.
Kongres je potekal v prostorih pred kratkim zgrajenega hotela Double Tree (dvojno drevo) by Hilton Fujairah City. Glavno prizorišče je bila plesna dvorana, ki so jo v trenutku spremenili za vsakokratne potrebe – zasedanje generalne skupščine, posameznih odborov, manjših predavanj pa tudi v veliko jedilnico z več kot dvajsetimi mizami za po deset oseb. Na hodnikih pred dvorano pa so emirati predstavljali svojo kulturno dediščino z ženami z različno domačo obrtjo in moškimi, ki se posvečajo sokolarstvu.
Ker sva z ženo prišla en dan pred uradnim začetkom, sva si lahko še ogledala nekaj znamenitosti – mošejo šejka Zayeda, eno največjih mošej v svetovnem merilu s šestimi minareti in z največjo ročno tkano preprogo na svetu. Obiskala sva še trdnjavo Fujairah iz 16. stoletja, Fujairah muzej z dvorano kulturne dediščine in dvoranama izkopanin iz vse dežele ter obalo ob morju, pri čemer sva si lahko ogledala tudi mesto samo.
Na predvečer je bil najprej sprejem v bližnjem hotelu, naslednji dan, 20. februarja, je bilo odprtje s pozdravnimi govori predsednika in nekaterih drugih pomembnih osebnosti, med njimi tudi nobelovca Wole Soyinke iz Nigerije, ki je bil sprejet s stoječimi ovacijami. Spomnili smo se tudi vseh preminulih članov od prejšnjega kongresa.
Popoldne so bile tri okrogle mize – nemški in italijanski delegat sta predstavila miroljubne pobude ITI-ja pri globalnih sporih, vojnah in svetovnih krizah za umetnike na konfliktnih območjih, delegata iz Švice in Burkine Fasa sta govorila o metodah, praksi in umetniški vzgoji danes, delegatka iz Združenih držav Amerike se je posvetila gledališču v diasporah – skupine ljudi povezanih narodnostno ali versko, ki kot manjšina živijo v priseljeni deželi. Zvečer je bila v gledališču otvoritvena slovesnost s petimi predstavami iz Azije (Vietnam), Afrike (Burkina Faso), arabskih dežel/Fujairah), Amerike (Mehika) in Evrope (Francija), ki so prikazale vso različnost uprizoritvenih umetnosti po svetu.
Naslednji dan je bil prvi del generalne skupščine glede sprememb statuta, poročilo generalnega direktorja, finančno poročilo in določitev lestvice prispevkov posameznih centrov. Največji je prispevek Združenih držav Amerike – 14.000 dolarjev, sledijo Nemčija – 8500 evrov, Japonska, Francija, Združeno kraljestvo, Italija itd. Slovenija je v 13. kategoriji s prispevkom 500 evrov, na koncu lestvice je večina afriških držav s po 100 evrov prispevka. Velik del skupščine je bil posvečen programu za obdobje od 2023 do 2025 glede nadaljnjega razvoja ITI-ja (povezava z vsemi centri, posameznimi komiteji, Unescom kot pokroviteljem ITI-ja itd.) ter strateškega načrta (pridobitev mladih prihajajočih umetnikov, podpora različnosti kulturnega izražanja, vključevanje prvobitnih kultur in korenin uprizoritvenih umetnosti, gradnja miru v zavesti ljudi prek uprizoritvenih umetnosti, ter zbiranja sredstev za ITI in njegove načrte). Zadnja točka dneva je bila določitev naslednjega kongresa, ki bo zelo verjetno v belgijskem Antwerpnu. Popoldne so se predstavili centri iz posameznih držav kot tudi vsi komiteji, ki jih je zdaj dvanajst, med njimi so mednarodni plesni komite, glasbeno-gledališki komite, komite za monodramo, dramatikov, za vzgojo, za publikacije, za pravice umetnikov, za kulturno dediščino, festivalski komite itd.
Zvečer se je spet v gledališču zvrstilo več predstav, med katerimi je prednjačila korejska pravljica o gospe beli lisici (The Tale of Lady White Fox). Sledile so ji še predstave iz Zimbabveja, Jordanije, Ugande, Švice, Nigerije, Bangladeša in Sudana.
Vse dopoldne tretjega dne je bilo posvečeno volitvam novega izvršnega odbora (Executive committee). Predvideno je bilo največje število 20 izvoljenih članov. Zaradi 50-odstotnega kvoruma pa je bilo izvoljenih kar osem predstavnikov, ki so jim dodali še štiri z največ glasovi. Žal je ob tem izpadla tudi slovenska predstavnica (Tatjana Ažman, dramaturginja SNG Opera in balet Ljubljana, op. u.). Popoldne so bila najprej na vrsti poročila posameznih komitejev, nato pa še predavanja predstavnikov iz Libanona, Izraela in Italije.
Zvečer je bila najprej zaključna slovesnost, nato pa pogostitev v isti dvorani, ki je bila posebna priložnost za druženje in navezovanje novih prijateljstev.
Vsekakor je kongres v polni meri upravičil letošnji moto o združevanju v duhu humanizma, razšli smo se z obljubo srečanja ob naslednjem kongresu.
