Intervju s Katjo Vidmar in Albertom Podrekarjem, gonilnima silama Katja Dance Company, ki je posebna rekorderka na področju uprizoritvenih umetnosti. Njuna energija pa je zelo nalezljiva. V Selnici ob Dravi jo lahko občutite že 14. oktobra!
Draga Katja in Albert, pozdrav, in odplesali ste v novo sezono. Kakšen je bil štart sezone, kaj si novega mogoče pripravila, kako sploh oblikuješ program sezone, na kaj se opiraš?
Katja: Pozdravljena, Barbra, letošnji začetek je bil za nas malce drugačen, saj smo se odločili, da poleg vadb in klasov, ki jih že izvajamo več let – vadba za vzdržljivost, plesalnica in jazz fussion, dodamo še dve novi – balet za začetnike in solo salsa ter bachata, in sicer s svojo ekipo, oboje uči naša plesalka Sara Brčvak in novi vadeči so navdušeni nad njenimi urami. Novost je tudi KDC FLEX card kartica, s katero lahko vadeči obiskujejo različne klase v naši dvorani – izbirajo in pridejo, ko imajo čas, ni nujno vedno na isti klas, deset obiskov pa lahko porabijo v treh mesecih, in izkazalo se je, da večini to zelo ustreza. Tako vsako leto spoznamo nove obraze in stkemo nove vezi. Seveda pa je preostali del programa vezan na naše treninge za naše plesne predstave, trenutno imamo štiri različne aktivne predstave in se pripravljamo na gostovanja.
In že napoveduješ prvo gostovanje z vašo najnovejšo predstavo Knjiga, ki se bo zgodila 14. oktobra ob 19.00 v Selnici ob Dravi. Kako se lotiš načrta gostovanj, kaj je najlažje in kaj je najtežje?
Katja: Načrtovanje poteka že veliko prej, Albert se več mesecev dogovarja z gledališči, usklajuje datume – tako je njegov del zdaj, ko je predstava narejena in gre za ponovitve, veliko večji in bolj naporen; jaz pa s plesalkami vadim v dvorani, učim nove plesalke … Najtežje je, ko se iz predstave v predstavo spreminja število plesalk zaradi njihove razpoložljivosti in je treba vsakič prilagajati dele koreografij in menjati strani – to nam vzame največ časa in energije. Se pa vmes tudi nasmejimo, pogovarjamo o izboljšavah. Vsakič razmišljamo tudi o tem, na kakšen oder gremo – kako velik je, kje so izhodi, kje bo možno preoblačenje, če lahko vzamemo celotno sceno … Najlažje in najlepše pa je plesati te koreografije, ker jih telo že zna, in podoživljamo občutke s premiere ter uživamo, ko jih skupaj plešemo.
Kako odprti so ponudniki kulturnih domov oz. za gostovanje, kako hitro se lahko dogovoriš?
Albert: Ne bomo uporabljali floskul in se dobrikali, temveč mogoče tukaj lahko jasno povemo iz svojih izkušenj zadnjih sedem let, da je raznolikost delovanja, komunikacije in stopnja hotenja zelo različna po kulturnih domovih in institucijah po Sloveniji. Prvi skupni imenovalnik so prav gotovo ljudje, zadolženi za kulturne programe. V več kot polovici naših povpraševanj ne prejmemo niti enega samega samcatega odgovora, čeprav naslovimo naše sporočilo na več oseb doma ali občine, če je le-ta zadolžena za upravljanje s kulturno vsebino domov. Po bolj natančnem pregledu kulturne ponudbe v teh krajih večinoma ugotavljamo, da je vsebina specifična in nekako ne spadamo v potencialen izbor za gostovanje ali pa ponudbe na področju umetnosti sploh ni! To dejstvo gre pripisati večinoma po našem mnenju občinskim voditeljem, ki v svoj obseg dela umetnosti niti ne vključujejo oziroma ni bistven. Srečujemo pa enkratne ljudi na pravih položajih, ki se zavedajo svojega enkratnega poslanstva. Tam večletno delo rojeva sadove, in predvsem si imajo tam mladi priložnost sami izoblikovati podobo umetnosti in razviti odnos, ki jim bo še kako služil v njihovi prihodnosti in jim pomagal oblikovati tako njihova vedenja kot intelektualno raven. Z veseljem omenimo tovrstne občine – Laško, Jesenice, Postojna, Selnica ob Dravi … Pa ne samo to, da nam omogočijo sodelovanje. Gre tudi za vloženo dobro voljo, da nas podprejo pri organizaciji dogodka, da pomagajo pri oglaševanju, prodaji vstopnic … Za nas male produkcije je pomembna vsa podpora, ki jo lahko dobimo, in to z lepo besedo.
V nekatere kraje pa preprosto ne prodremo, čeprav že leta poskušamo navezati kontakt in se jim osebno predstaviti ter poiskati možnosti.
Se zavedajo pomembnosti gostovanj tvoje skupine Katja Dance Company v krajih, kamor prihajate in skrbite za kulturno osveščenost na plesnem področju?
Albert: Mi se zelo trudimo, da prepričamo potencialne gostitelje o svojem poslanstvu, ki je nekakšna ‘win-win’ situacija za vse. Treba je vedeti, da smo sami prostovoljci, ki vlagamo lastna sredstva, čas in ogromno energije v svoje predstave in svoje delovanje. Da, seveda želimo delovati trajnostno, saj je več kot očitno, da ne gre za enkratno predstavo, temveč za skupino ljudi, ki se je odločila skupaj na odru s plesom pomagati pomoči potrebnim! To smo dokazali na več kot 130 nastopih, kjer naše predstave govorijo zgodbe in se dotikajo življenjskih tem, ki potem dobijo nek čas in prostor, da se o njih govori, da združujemo podobno misleče in da nenazadnje finančno pomagamo. Tako smo s pomočjo plesalk in plesalcev ter sodelujočih in nenazadnje gledalcev ter podpornikov izplačali že več kot 50.000 evrov raznim društvom in posameznikom, ki so bili naše pomoči resnično veseli. In mi se bomo trudili tudi naprej, da bomo motivirali svojo ekipo (ki se sicer popolnoma zaveda, kdo in kaj smo ter tudi kaj nismo!) in svoje partnerje, odre in druge, ki so sestavni del tega vlaka. Ob tem bi izkoristili tudi priložnost, da povabimo vse plesne ustvarjalce, ki čutijo v sebi nek navdih, da bi sodelovali v naših plesnih predstavah in nastopih, da nas pokličejo. Morda so nekoč že izkusili oder, morda si ga želijo in v svoji sredini nimajo tovrstnih možnosti. Smo v prvi liniji navadni ljudje z močno željo umetniškega ustvarjanja in verjamemo, da smo ustvarili prostor in način za kakovostno in zanimivo delo, kjer je prostora tudi za vas. Morda najdemo neko lepo prihodnjo skupno pot.
Ob napovedi premiere in prvih ponovitev predstave Knjiga sem te, Katja, vprašala kako bo dohitela ostale po številu ponovitev. Kam vse nameravate na gostovanje, kako so želje v razmerju z realnostjo?
Katja: Predstava Knjiga bo, čeprav je zelo kakovostna in plesno, scensko, glasbeno ter tudi po videoprodukciji, celo veznem besedilu prekaša prejšnje predstave, težko ‘ujela’ recimo predstavo Življenje je vrednota – ta predstava ima res posebno pot, je fenomen v vseh pogledih in jo bomo 16. 10. odplesali že 40-ič, kar je rekord, ki ga bomo težko presegli. No, v bistvu smo se ji malo približali z lansko pravljico, ki jo tudi še plešemo in ima že 28 ponovitev. V resnici sem ponosna na to, da ta trenutek plešemo kar štiri različne predstave iz našega repertoarja – Življenje je vrednota, Knjiga, plesni pravljici Pomislite na nas in Objemi drevo, kar je tudi v plesnem smislu kar težko, saj moramo včasih v istem dnevu ponoviti na treningih dve ali celo tri od teh in tudi v svojih možganih narediti preskok. V oktobru tako 8. 10. s plesno pravljico Pomislite na nas odhajamo na Jesenice, teden dni za tem, v soboto, 14. 10., s plesno predstavo Knjiga v Selnico ob Dravi, dva dni po tem, 16. 10., s plesno predstavo Življenje je vrednota plešemo v Ljubljani, 11. 11. plešemo plesno predstavo Knjiga v Krškem, 25. 11. pa plesno pravljico Objemi drevo v Izoli. Potem pa gremo konec novembra (29. 11.) v Bruselj, kjer bomo plesno pravljico Pomislite na nas plesali na slovenskem veleposlaništvu in v evropski šoli EEB1, ko se vrnemo pa nas v decembru čakajo še tri plesne pravljice Pomislite na nas (13. in 14. 12. v Ljubljani na SZŠLJ, 15. 12. pa v Žužemberku) in Knjiga 19. 12. v Novi Gorici. Uh, upam, da nisem katere pozabila. Imamo pa tudi v prihodnjem letu že dogovorjene predstave in premiero nove predstave, ki govori o multipli sklerozi.
Katera predstava ima do zdaj rekord? Spomni nas, prosim.
Katja: Podatki do konca leta 2023:
1. Življenje je vrednota – 40 uprizoritev
2. Objemi drevo – 28 uprizoritev
3. Življenje je vrednota – The movie – 12 uprizoritev
4. Knjiga – 10 uprizoritev
5. Pomislite na nas – 9 uprizoritev
6. Oprosti – 9 uprizoritev
7. Project X – 7 uprizoritev
8. Na pomoč – 7 uprizoritev
9. Ženska – 6 uprizoritev
10. Angela Boškin – 5 uprizoritev
11. Naš svet je drugačen – 5 uprizoritev
Kdo pa bo v zasedbi v Selnici ob Dravi, in s tem seveda namigujem, če boš kljub temu stala na odru, saj si se pred kratkim odločila, da boš delovala bolj ob odru oziroma za odrom?
Katja: Ja, (smeh) tole za odrom mi ne gre, sploh dokler plešemo predstave, v katerih imam glavno vlogo ali pa nimam nadomeščanja. Vsi vemo, kako težko je najti plesalce za projekte, sploh take, kot so naši. Z veseljem bi samo koreografirala, ampak če se malo pošalim, mi naša Sara (Sara Brčvak) ne ‘pusti’ oditi in pravi, da bo plesala, če bom tudi jaz. Prav z njo pa pripravljava naslednjo plesno predstavo Zakaj jaz, ki govori o naši prijateljici Tadeji, ki ima multiplo sklerozo. V njej bom plesala tudi duet s Petrom Capudrom. Pa tudi v pravljicah za otroke zelo rada plešem, in v moji beležki jih je še kar nekaj. Vem, koliko zmorem, in za zdaj še lahko plešem. Tako da nekaj časa še ne bom povsem za odrom.
V Selnici ob Dravi pa bodo z menoj na odru plesale Sara Brčvak, Neža Banovec, Ana Mužič, Kristi Kruusmaa, Iva Šantek in Sara Bračun Duhovnik, za tehniko in organizacijo pa bosta skrbela Matej Šarf in Albert Podrekar.
Hvala in vse dobro.
