Joe Alegado znova v Ljubljani. V plesu moraš biti potrpežljiv. Rezultat ne pride jutri, ampak pojutrišnjem! Zgodijo se tektonski premiki.

Joe Alegado že sedmič prihaja v Ljubljano. (Foto: Drago Videmšek)

Delavnica se bo odvijala med 10. in 13. aprilom; v pogovoru z organizatorico Uršo Rupnik pa izveste, zakaj se je udeležiti.

Draga Urša, pozdravljena, delavnice Joeja Alegada pa zdaj resnično že postajajo stalnica v slovenskem plesnem prostoru, kar te verjetno veseli, nas pa še bolj. Kaj meniš, zakaj je pedagog, kot je Alegado, še vedno tako zelo zanimiv?
Živijo, Barbra, hvala za intervju, in vidim, da tudi tebi po vseh teh letih še ni zmanjkalo svežih in zanimivih vprašanj. Res me veseli, da že sedmo leto zapored tako rekoč na domačem pragu organiziramo delavnico s tem zvenečim imenom iz sveta modernega in sodobnega plesa. Obenem se tudi sama večkrat vprašam, kje leži njegova skrivnost, in spet sem se to vprašala prejšnje poletje na festivalu ImPulsTanz, kjer smo zaradi ogromnega povpraševanja že tako natrpan urnik delavnic napolnili še z nekaj dodatnimi. Na festivalu sem njegova asistentka na vseh delavnicah, in kar doleti njega, mene doleti dvojno (smeh).
In takole, ko organiziram delavnico v Ljubljani, prebiram njegov življenjepis in se zavem, da so v njem podatki, ki v bistvu sodijo v učbenike o svetovni zgodovini sodobnega plesa. Podatki o tem, da je bil član in solist Ballet Hispanico v New Yorku, član in solist repertoarne zasedbe Alvin Ailey, povrh vsega pa je plesal vodilne vloge tudi v José Limón Dance Company. In limón tradicija ga je tako prevzela, da je tudi sam začel poučevati (oziroma je bil kar vržen v poučevanje), navdihnjen z njenimi principi. Ta zgodnja leta gostovanj in poučevanj so ga popeljala po vsem svetu in zasidrala tudi kot enega prvih in vodilnih pedagogov festivala ImPulsTanz na Dunaju (takrat še Wiener Tanz Wochen). Tako da pri njem po eni strani lahko govorimo o zelo obsežnem in kakovostnem pedagoškem opusu, katerega korenine segajo proti samim začetkom sodobnega (modernega) plesa v ZDA; po drugi strani njegovo delo temelji na prvobitni filozofiji povezanosti človeka/človeštva z zemljo, nebom, morjem, vetrom, materjo naravo kot tako (verjetno izhajajoč iz njegovih korenin avtohtonih ljudstev Amerike); odlikuje ga konstantno preverjanje in redefiniranje metodologije, ki se napaja tudi v konceptih performativnosti kako torej že znotraj procesa treninga plesne tehnike pri plesalcih vzbuditi performativni izraz in odrske kvalitete; na četrti strani neba sta seveda tudi njegova osebna karizma in izjemen pedagoški čut. Verjamem, da vsaj nekaj od naštetega gotovo pritegne.

Fotograf Drago Videmšek vsako leto zabeleži dogajanje na Alegadovi delavnici.

Med 10. in 13. aprilom se bo dogajala delavnica Shifting Roots (premikanje korenin, op. u.), kaj nam prinaša ta naslov?
Naslov oziroma ime Shifting Roots je Alegadova skovanka, ki jo zadnjih nekaj let uporablja za poimenovanje svoje pedagoške metodologije oziroma vsega svojega pedagoškega dela. Sam je o imenu zapisal zelo lepo in poetično besedilo v angleščini, tukaj pa je moj skromen prevod v slovenščino in njegova rahlo svobodna interpretacija: “V želji vzpostaviti ločnico med svojo osebno rastjo, razvojem v plesu in plesnim izrazom ter principi José Limón tradicije, iz katere v osnovi izhajam, sem se odločil, da svoje delo poimenujem Alegado Movement Language. S tem želim poudariti dejstvo, da so nastanku mojega plesnega jezika botrovale tudi raznolike somatske izkušnje in izkušnje s področja številnih športov od ranega otroštva do danes. Če sežem dlje, pod tem somatskim temeljem rastejo korenine, ki se raztezajo še globlje, v samo središče/dušo naše Zemlje. In ker smo ljudje v konstantnem gibanju, prehajanju skozi in prek Zemljine pokrajine, sem se odločil, da svoje delo poimenujem z besedno zvezo Shifting Roots.”

Pri njem res ne drži trditev, da je treba dandanašnji vsak dan znova ponuditi nekaj novega, inventivnega, šokantnega, da navdušiš, kajne? Ples potrebuje bazo/abecedo v mojem žargonu … Kakšno je tvoje mnenje o ‘plesnih šokih, tukaj in zdaj za vsako ceno’?
V več kot desetletju dela z njim sem se naučila, da moraš biti v plesu velikokrat tudi potrpežljiv. Da rezultat ne pride jutri, ampak pojutrišnjem. Tudi njegove delavnice potekajo tako, da se prvi dan ne zgodi skoraj nič, drugi dan se ti od razmišljanja začnejo ‘fecljati’ možgani, tretji dan te ne boli samo glava, ampak celo telo, konec tedna pa letiš. In to kako! Vedno najprej zasidra korenine, da jih potem lahko premakne; najprej abeceda, potem poezija. Mislim, da je svojevrstni izziv vrniti se v to točko nič, točko mirovanja, kontemplacije, vznika, od koder se potem rodijo čudovite reči. Nerada kar tako čez palec sodim delo drugih, verjamem, da tudi (ali predvsem) ‘plesni šoki, tukaj in zdaj za vsako ceno’ v sebi nosijo odraz stanja današnje družbe in nam sporočajo marsikaj o nas samih. Obenem se polje sodobnega plesa, s tem ko vse bolj vključuje prvine akrobatike, cirkusa, magije, borilnih veščin itd., odpira v neslutene razsežnosti vizualnega in izkustvenega, plesalci pa postajajo atleti olimpijskega dosega.

Komu je namenjena delavnica, se lahko pridružijo tudi tisti, ki ne obvladajo telesa tako zelo dobro, so pa radovedni?
Kakor vsako leto do zdaj, tudi letos delavnico organiziramo na dveh zahtevnostnih stopnjah: osnovni in nadaljevalni. Nadaljevalna stopnja je namenjena vsem plesalcem in plesalkam, ki že imajo nekaj solidnega plesnega predznanja in si želijo še dodatno zasidrati svoje plesne korenine in razširiti svoja plesna krila. Osnovna stopnja pa je za vse radovedneže, ljubitelje, ljubiteljice, tudi tiste, ki si s plesom niso še čisto na ‘ti’. Po dolgoletnih izkušnjah sodelovanja z Alegadom vidim, da mu je prav delo s skupinami slednjih v velik izziv in ogromen užitek. Od prvega dneva delavnice, ko sramežljivo stopijo v dvorano, do zadnjega, ko po njej dejansko že letijo, se za vse nas, ki smo udeleženi v tem procesu, zgodijo tektonski premiki; ali kakor je zapisala ena od udeleženk njegove delavnice: “To ni samo delavnica, je izkušnja za življenje; doživiš globoko povezanost s svetom okoli sebe in vzpostaviš trdno vez s svojim telesom.” Tako da – ja, dobrodošli vsi, dobrodošle vse, ne glede na plesno predznanje!

Ima Joe kakšno ljubo restavracijo ali ‘plac’ za kavico v Ljubljani? Kam ga pelješ, ker si on pa to res vedno želi, in kaj je to?
Ha! Nekako so se naše delavnice z Joejem v Ljubljani zasidrale na velikonočni vikend, tako da je v tem prazničnem času mesto bolj prazno in zaprto. V prvih letih delavnice smo tako izbrali Da Budo, ker ima Joe zelo rad azijsko hrano, in tako je ta restavracija postala kar naša vsakoletna stalnica za vsaj eno skupno večerjo. Glede kavice pa ponavadi kar Petrol za na pot – zjutraj na poti iz hotela proti studiu.

Ga boš peljala na katero od plesnih predstav, če bo slučajno v tem času v Ljubljani kakšna, ki jo je dobro videti?
Z veseljem in imam v mislih, če nam bodo le čas, energija in ponudba pozitivno naklonjeni. Že nekaj let plesno dogajanje velikonočnega vikenda dopolnjuje tudi mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 v Celju, a se časovno žal pokrivamo in prekrivamo. Z Nino Meško sva se že pogovarjali, da bi bilo torej smiselno obe dogajanji povezati, da ne bi bili udeleženci obeh razpeti med Ljubljano in Celjem samo naključno, ampak raje z nekim smotrnim in več vrat odpirajočim ključem.

Na Dunaju (foto: Nina Sarrug)

Tudi dunajski ImPulsTanz, kjer se je tvoja plesna zgodba z Alegadom začela, vztraja pri dobri kombinaciji starega in novega. Predvidevam, da bo letošnje poletje spet dunajsko; kako poln urnik bo letos?
Ja, spet se bliža ImPulsTanz – moj poletni plesni dom. Urnika še nimamo, mislim, da bo znan v kratkem. Tako da ti v tem trenutku tudi ne morem česa konkretnejšega odgovoriti.

(foto: Drago Videmšek)

In kaj bosta počeli Urša Rupnik in skupina Ursus Dancers v prihodnjem obdobju? Zdajle si kar dosti poučevala, kot vidim na družbenem omrežju FB?
Huh ja, imam pedagoško kar burno obdobje – sezono 2019/20 sem štartala s tečaji v dveh studiih v Ljubljani, začetno skupino sodobnega plesa vodim v Plesnem Epicentru, nadaljevalno pa v Studiu XXV. Vabljeni/-e! V decembru sem se za en mesec preselila v Beograd, kjer sem intenzivno poučevala na Belgrade Dance Institutu, od novega leta dalje pa sem vpeta v pedagoški proces na naši akademiji za ples (AMEU). Z Ursus Dancers smo ravno ta teden začeli z novo serijo vaj – na obzorju je nov plesni projekt s tematiko identitete. Predstavo Druga prihodnost smo v 2019 izplesali do maksimuma, z novim letom se tudi ekipa malo spreminja – nekatere plesalke odhajajo v tujino na študijske, plesne, cirkuške, poslovne, zasebne izmenjave; obenem pa prihajajo nove in sveže sile (tudi z akademije za ples). Moj koncept Ursus Dancers je še vedno demokratične narave, tako da v obdobjih, ko mene ni v Sloveniji ali sem preobremenjena s svojimi projekti, vaje normalno tečejo. To pomeni, da plesalci in plesalke posamično prevzemajo vodenje vaj oziroma treningov, ki so občasno odprti tudi za vse zunanje zainteresirane. Ta princip se prav tako odraža pri projektnem delu, kjer posamezniki/-ce prevzemajo različne ustvarjalne (koreografiranje, dramaturgija, kostumografija, grafično oblikovanje …) in organizacijske (organizacija gostovanj, upravljanje socialnih omrežij, promocija, prijava na razpise …) naloge. Za širjenje horizontov vabimo tudi gostujoče pedagoge različnih plesnih, gibalnih in uprizoritvenih praks (nazadnje smo delali z Benom Novakom). Obenem uživamo in lovimo zadnje trenutke v našem čudovitem Studiu XXV na Parmovi, ki ga bomo, kot kaže, s poletjem primorani vsi uporabniki zapustiti, popokati šila in kopita ter očitno postati potujoči cirkus, ker mesto in država z novimi prostori za neodvisno (umetniško, plesno) sceno nista niti malo radodarna. Urša Rupnik se je v tej sezoni odločila nekaj časa in denarja nameniti svojemu lastnemu izobraževanju in poklicnemu polnjenju baterij, tako da si intenzivno širim obzorja z obiskovanjem modulov Axis Syllabus v Berlinu (referenčni sistem je zasnoval Frey Faust, omenjene module pa vodita Kira Kirsch in Antoine Ragot). Urša ima v mislih in zagonski fazi tudi svoj novi solo plesni projekt. Kaj več bo znanega kmalu, ko se z njo dobim na produkcijskem sestanku. Se pa tudi ta projekt spogleduje s tematiko identitete – tako osebne, kot plesne – in na nek način se tukaj krog sklene, saj je moja plesna identiteta močno povezana s – Shifting Roots Alegado Movement Language.
Hvala. In če ne prej, se vidiva na Dunaju. Naj pa še dodam za vse zainteresirane link do prijavnice https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSfkNBRusc3IhbPOsSnOzSpMW1wCQV_h5DDtKwVHnq9GWsr7hQ/viewform. In seveda si vsem na voljo tudi za kakšno dodatno vprašanje glede Alegadove delavnice na spletnem naslovu svobodni.ples@gmail.com

Hvala tebi. In seveda z veseljem napišem vse kar vas zanima.