Pogovor s plesno ustvarjalko, ki bo nastopila na festivalu Ukrep.
Korona te je ujela tik pred premiero predstave 2gether/al(l)one. Kako si najprej doživljala odpoved predstave in kako hitro si se odzvala ter izkoristila tale dva meseca izolacije?
Pred premiero smo bili na rezidenci v Bakelit Multi Art Centru v Budimpešti. Že tam se je porajala možnost odpovedi predstave, vendar si nihče od nas ni predstavljal, da se to dejansko lahko zgodi. Premiero smo imeli načrtovano 13. marca 2020 v Plesnem Teatru Ljubljana in ravno takrat se je razglasila karantena. Najprej se mi odpoved sploh ni zdela možna. Toliko vloženega dela in cel ‘build up’ do premiere je vedno zelo vznemirljiv in vsi se veselimo. Tak občutek pričakovanja, da se premiera preprosto mora zgoditi. Vendar pa se mi je zdela odpoved premiere glede na naravo predstave najbolj logična in varna možnost. Zdi se mi super, da smo generalko za premiero lahko izvedli. Tako sem predstavo nekaj časa še premlevala, potem pa je v telesu in mojih mislih dva meseca počivala.
Si trenirala doma, si bila kaj online? Kakšno je bilo počutje duha (si bila zaskrbljena, prestrašena, pozitivna, optimistična …)?
Trenirala sem doma in online. Plesalci z vsega sveta smo se kar nenadoma lahko povezali v skupne online klase. Kar nenadoma so bili klasi pilatesa, joge, različnih plesnih tehnik in različnih kompanij odprti in dostopni. Ne zgodi se velikokrat, da lahko kar sodeluješ na klasu, ki se dogaja na primer v Izraelu. In še to z donacijo − ‘pay as you can’. Res super. Tudi to, da so različni teatri, plesne hiše, zavodi, gledališča … odprli svoje arhive predstav in so bile predstave dostopne, da smo si jih lahko ogledali, se mi zdi pravi luksuz. Sama sem bila kar na veliko online klasih. Šla sem skozi vsa stanja − od prestrašenosti do obupanosti, miru in počitka, zagnanosti in motivacije ter optimističnosti. Trenutno se moramo resnično boriti, biti glasni in stopiti skupaj, da bomo slišani.
Si mogoče izkoristila čas tudi za stvari, ki jih ponavadi odlagamo na poznejši čas − pospravila omare, vrgla staro šaro v smeti, pospravila arhiv ali ničesar od tega?
Sem! Po pravici je bil čas karantene najdaljši čas preživet na enem mestu − doma − v zadnjih petih letih. Tako sem si morala znova ustvariti svoj prostor. In končno sem imela čas, da popolnoma ‘razpakiram’. Kovčki so prazni in stvari na policah. Omare več kot pospravljene (smeh), urejena spletna stran, podelani določeni e-maili, ki so bili že resno zaprašeni, in obnovljeni nekateri kontakti, ki so se že skoraj izgubili. Izredno produktiven čas.
Zdaj si pred nastopom, pred premiero predstave 2gether/al(l)one. Tokrat verzija Koronika, ki se bo zgodila na festivalu Ukrep. V predstavi razmišljaš, kot da si vedela, da se bo zgodila korona. Takole si zapisala: »Naslov predstave bi bil v slovenskem prevodu videti takole: skupaj popolnoma sami, skupaj eno. Tak naslov zelo dobro zaobjame koncept in zamisel predstave. Kako smo ljudje lahko tudi v dvoje izredno sami, kako zelo hrepenimo po dvojini in kako, če smo dober tim, lahko skupaj delujemo kot eno.« Ni naključij, kajne? Bo predstava kaj spremenjena, enaka, drugačna …?
Zdi se, kot da naključij res ni, ja. Se vse zgodi z razlogom. Delo prek online konferenc z Veroniko in Johannesom je izredno zabavno, pa vendar kar malo žalostno. Predstava bo spremenjena in prilagojena situaciji. Vsa pravila in omejitve/priporočila se spreminjajo skoraj na dnevni bazi. Kot veš, ministrstvo določa pravila/priporočila, kot da ne bi poznalo prostorov teatrov, kjer se predstave dogajajo. Tako mislim, da se bo predstava spreminjala prav do 15. junija, ko bo uprizorjena. Treba bo zaobjeti vsa priporočila in predstavo zastaviti tako, da bomo v njej uživali vsi, nastopajoči in občinstvo. Prisrčno vabljeni, čeprav za zdaj lahko ponudimo le 22 sedežev.
Kaj pa zate pomeni nastopiti na festivalu Ukrep, na katerem ne nastopaš prvič? Je to pomemben festival za sodobni ples?
Nastop na festivalu Ukrep nekako zaokroži popotovanje predstave. Ta predstava je bila prvič zastavljena in delo v nastajanju smo predstavili na festivalu Ukrep 2018. Na tem festivalu je delo v nastajanju predstave prejelo nagrado strokovne žirije 6. Bienalnega festivala plesnih perspektiv Ukrep: Enter in nagrado po izboru Gregorja Luštka za izvirni plesni solo. Tako nastop na festivalu 2020 zaokroži cikel in delo na predstavi. Zdi se mi super, da lahko predstavimo skoraj končno verzijo. Kot da bi se predstava vrnila nazaj domov. Zdi se mi tudi pomembno, da jo nastopimo in s tem sporočamo, da bomo stali na odru in občinstvo bo gledalo ter podprlo predstave kljub omejitvam in vsem mogočim priporočilom. Festival Ukrep se mi zdi pomemben, saj poskuša občinstvu približati izbrane teme in področja, ki se dotikajo širše plesno-gledališke scene tako v Sloveniji kot tujini. Odlično daje poudarek na predstavitvi mladih perspektivnih plesnih ustvarjalcev in ustvarjalk iz Slovenije in tujine skozi inovativne predstave, performanse, plesne intervencije. Tako odpre možnost dialoga domačih koreografov in plesalcev z mednarodnim prostorom. Tako se mi zdi, da ponuja veliko za občinstvo in tudi za ustvarjalce.
Kam boš usmerila energijo v času, ki prihaja? Predvidevam, da se je porušila tudi možnost gostovanj?
Tako je, gostovanja so za zdaj prestavljena. Škoda, res. Predstava 2gether/al(l)one bi morala kar veliko potovati. Trenutno ustvarjamo solo predstavo s kompanijo Silk Fluegge. Premiero smo imeli načrtovano za junij. Vendar potovanje in vaje v živo niso bile možne, tako je tudi ta premiera prestavljena. Delo in vaje za predstavo pa se nadaljujejo. Tako bosta energija in pozornost usmerjena v nastajanje nove predstave. Za zdaj online, upam pa, da kmalu tudi v živo in fizično v studiu.
Kakšen bo svet po koroni, nas bo kaj naučila, spremenila?
Mislim, da smo se že med korono veliko naučili. Več potrpežljivosti in še več sočutja za soljudi. Upam, da nas je izučilo, in da zdaj, ko se zdi, da se na novo postavljajo pravila za novo realnost, dosežemo, da bosta kultura in umetnost na vseh področjih bolj videni, obiskani in bolj slišani.
Ali kolesariš ob petkih oz. se udeležuješ protestov, ki se dogajajo proti vladi in proti Ministrstvu za kulturo? Kaj je tisto, kar te najbolj moti, kaj si želiš spremeniti in kako lahko sama pripomoreš k temu, da se spremeni?
Mislim, da so protesti trenutno pomembni. Kultura in umetnost sta pomembni v družbi in za družbo. Za marsikoga od nas to ni samo poklic, vendar način življenja. To področje potrebuje konstantno podporo tako nas, ki v umetnosti in kulturi delamo, kot širše družbe. Zdi se mi kreiranje nekakšne nove realnosti in življenja super priložnost, da poskušamo razumevanje kulture spraviti na raven, ki bo držala pomembnost in sprejemanje kulture tudi v širši družbi. Raven, na kateri se zanjo ne bo treba konstantno in vedno znova boriti.
Kam greš najprej, ko bo znova možno potovati, in zakaj ravno tja?
Najprej grem v Linz. To je načrtovano za začetek julija. Kot sem omenila, ravno zaradi kreacije sola. Iz Linza pa v Prago in na Dunaj. Res pogrešam vse prijatelje in plesalce iz tujine, in komaj čakam, da jih vidim in objamem.
Želim ti vse dobro in hvala za pogovor!
