V sivini lanskih jesenskih in predprazničnih dni, tudi nič manj ob deževnih oblakih v novem letu 2023 bo dobrodošel barviti indijski praznični ples luči diwali, ples za dušo, kot pravimo klasičnemu indijskemu plesu bharata natyam, ki nam ga je iz Indije sredi devetdesetih v organizaciji JSKD prinesel učitelj Ujwal Bohle (1965–2010).
Zasidral se je v slovenska plesna srca, navdušeno pa ga je plesala in poučevala njegova učenka Vesna Jevšenak, sicer dipl. pravnica, kulturologinja in gibalna psihoterapevtka, v okvirih svojega PD Salam Ghazeea (2005), tudi je ustanoviteljica plesne skupine Nataraj, ki nadaljuje učiteljevo in njeno delo. V društvu deluje devet skupin, ki jih poučuje pet učiteljev, ki so rasli v okviru društva, organizirali pa tudi že otroški plesni vrtec.
V Sloveniji delo Ujwala Bohleja nadaljuje profesionalna plesalka in učiteljica indijskih plesov Nivedita Badve, ki živi v Indiji, je magistra plesa bharata natyam, sicer pa poučuje še bollywood in folkloro, ko skoraj dvakrat letno gostuje pri nas in je soavtorica ter solistka plesnih projektov PD Salam Ghazeea. Nivedita Badve je v Indiji prevzela plesno šolo Ujwala Bohleja, tudi gostuje po Evropi, plesne delavnice indijskih plesov pa vodi tako v Sloveniji kot Bolgariji in na Češkem. Tudi je lansko jesen prispela v Ljubljano, nadgrajevala plesno znanje skupine Nataraj in poustvarila praznične koreografije, skupaj z Vesno Jevšenak pa pripravila plesne svečanosti za indijski praznik luči diwali, ki ga v Indiji konec oktobra slavijo kar pet dni. Takrat se zbere vsa družina, da bi skupaj praznovali, molili, tudi obredno častili svoj veliki praznik. Pred tem pa pospravljajo svoje domove, tudi krasijo z lučkami in postavijo večbarvno talno dekoracijo (rangooli), ki simbolizira bogastvo, veselje, blagostanje, seveda v zahvalo bogovom. Indijski ples bharata natyam je pripovedni ples, ko iskrivo govorijo pogledi, stanja in misli izraža obrazna mimika ter se telo v plesnem čaščenju predaja duhovnim sferam, sicer dobro usidrano v zemeljska tla.
V čast lanskemu diwaliju je plesna skupin Nataraj zaplesala 11 koreografij in kakšno še za povrh, vsaka od njih pa v drugi barviti kostumski svečanosti, namenjeni dnevnim ritualom, ki se vrstijo vse praznične dni, ko vsak ples ima ime, tudi svoje svečano plesno poglavje in darovanje, kot je napovedala in obrazložila Vesna Jevšenak.
Slavje se začne s prvim dnem, dhanteras, ko se pripravljajo sladkarije, tudi male vrečke s hrano za darovanje in izmenjavo. Začetna skupina Baraty Natyam, Alenka, Niki, Ula in Zoja, je zaplesala alaripu (cvetni popek), tradicionalno prvo plesno skladbo plesnih začetkov, ki ji začetniki sledijo, se sproščajo, vrtijo v hitrem ritmu širokih pozicij in bosih stopal, ob tem pa razbremenijo še svoj um, saj ples simbolizira plesalčevo prebujanje.
Narak chaturdashi napoveduje drugi dan diwalija ob hindujski zgodbi, kako so Krišna, Kali in Satyabhama na ta dan ubili asura (demona) Narakasurja; ko praznovanje poteka v zgodnjih jutranjih urah ob verskih obredih. Plesalke skupine Nataraj, Darja, Katja, Teja in Tina, so na filmsko različico pesmi čaščenja Aaigiri nandini privabljale v naša življenja prijaznost, milost, vodstvo in zaščito, kar v indijski mitologiji simbolizira boginja Devi.
Tretji dan diwalija je Lakshmi pooja, ko večerno poojo namenijo boginji Lakshmi, da bi zagotovila hrano lačnim, tudi celoletno blaginjo, zato pred boginjo položijo še svoje denarne prispevke. Ples čaščenja boginje Lakshmi; Lakshmi baramma je zaplesala učiteljica in koreografinja Nivedita Badve; ko njen igrivi in barviti ples darovanja vzbuja plemenitost, ponos, radost, ob koncu pa še milino nasmeha.
Četrti dan diwalija je aarti ali čaščenje, ki ga žena svojemu možu daruje s posebnim obrednim pladnjem s kadili, cvetjem, ognjem in si partnerja izmenjata še darila; plesalke skupine Nataraj pa zaplešejo jatisawam.
Bhai duj ali zadnji dan diwalija, namenjen praznovanju brata in sestre, ki si po čaščenju izmenjujeta darila, če pa ženske nimajo brata, pa aarti izvedejo v čast božanstvu, – Luni. Plesalke skupine Nataraj so končale tokratno slavje s klasičnim plesom baratha natyam, namenjenemu božanstvu Šivi, ki naj bi po starih verskih zapisih prinesel ples ljudem: bho shambho.
Sledil je šesti ples diwalija, ponazarjal pa praznik luči, ki se tradicionalno obeleži s svečkami vseh vrst in oblik. Plesalci so povabili tudi prisotne gledalce, ki so napolnili dvorano, da se pridružijo njihovemu plesu z lučkami, in so se nekateri celo opogumili, drugi pa kar s sedežev sledili ritmu in plesu vsaj z rokami ter rahlimi telesnimi vzgibi; ob tem pa se vetrilo ozračje in se prostor prisrčno senčil ob malih lučkah.
Med diwalijem Indijci pripravljajo za družino vse vrste indijskih jedi in sladkarij, in to v tradicionalnih oblačilih, ko v tem obdobju ne zaklepajo svojih hiš; saj pravijo, da bogovi v tem prazničnem času obiskujejo njihove domove. Tudi se v čast diwalija prirejajo plesne zabave in festivali, kjer se izvajajo tradicionalni in moderni plesi. Člani plesne skupine Bollywood, Ana, Darja, Katja, Mateja in Iztok, pa so tako navdušeni in zagnani za tovrstne plese, da so se hudomušno poimenovali Bollyholiki. Ko so se v plesu dovolj sproščeno razigrali, so povabili še gledalce k svojemu živahnemu modernemu vzdušju, ob privlačni indijski filmski glasbi z veliko petja in plesa. Tudi smo se dodobra razmigali in naplesali; saj sta v zaporedju sledila še dva živahna in dovolj razbremenilna plesa.
Tudi je Nivedita zaplesala slavni ples, ki izvira iz indijske države Maharaštra, od koder tudi sama prihaja. Je tradicionalni ženski ples bolj erotične narave, tudi ostrih dialogov v smislu družbenopolitične satire in dualnih nabojev. V tem plesu pride do izraza njena gibalna prefinjenost, tudi ženska srdita moč, ko ob koncu v prostor vtisne svoj spokojni mir.
Sledil je še garba ples na bollywoodsko filmsko glasbo, ki se ponavadi pleše na festivalu Navaratri v čast boginji Durge. Plesalci zaplešejo značilne gibe v tradicionalno bogato okrašenih kostumih, poskočnemu plesu pa se pridružijo še Aryan, Niki in Zoja. Zadnji nastop je tekel v slogu južnoindijske filmske plesne industrije, imenovane Tollywood, drugačne plesne zgibanke od bollywoodskih filmov, ko plesi in gibi izvirajo iz južnoindijskih folklornih slogov.
Za konec je sledil še plesni duet Nivedite Badve in Vesne Jevšenak v pozdrav in kot povabilo na skupno plesno doživetje, ko je Nivedita predstavila, tudi prisotne naučila nekaj značilnih gibov. In smo znova navdušeno zaplesali ob značilnih indijskih ritmih.
Ob indijskem prazniku diwali in čaščenju svetlobe sem kar premišljevala o času naše rastoče dnevne temačnosti, ki je vse bolj opazna oktobra, tudi o našem prazniku svetlobe in rojevanju novega svetlobnega dne, nove svetlobe prazničnih božičnih dni in celo o pričakovanju očiščujoče snežne beline. Božični čas, okrašen s svetlobnimi lučkami, je tudi lani prinesel novi dan, vendar bolj pomladni, ki se kar nekako enači s klimo diwalija, ko je oktober v večini Indije pravšnji čas za popotovanje, ob blagi klimi po času dežja in neviht ter pred dvigajočo se marčevsko vročino. Tudi o tem, kako si ves živi svet želi svetlobe, ljudje jo častijo, rastlinje pa v njej oživi; tako kot minule dni, ko že rastejo moji beli zvončki in magnolija brsti nove popke in nas je pobelil sneg.
