SNG Opera in balet Ljubljana je 22. septembra predstavilo novo baletno premiero, prvo po razglasitvi pandemije covid-19.
Prvič se na ljubljanskem opernem odru predstavi baletno razkošje, ki je svoj vzgon dobilo sredi 19. stoletja, balet Gusar/Le Corsaire, balet, ki časti lepoto, ljubezen, nedvomno tudi žvenket zlata, ko v luči romantike obsije pogumne avanturiste, roparje ter odpadnike družbe, gusarje. Libreto baleta Gusar je ustvaril slavni libretist in pisatelj 19. stoletja Jules Heri Vernoy de Saint Georges, navdahnjen s pesnitvijo lorda Bayrona, prirejeno pa baletni scenski pripovedi. Zgodovinsko popotovanje baletnega spektakla Gusar se uradno začne s koreografsko postavitvijo Josepha Maziliera na glasbo Adolpha–Charlesa Adama, premierno uprizorjeno leta 1856 v Theatre Imperial de L̕ Opera v Parizu. Vendar pa balet svoje razkošno veličastje doživi v carski Rusiji ob koreografu Mariusu Petipaju, ki ga je na novo postavil za cesarski balet Sankt Peterburg. Gusar je baletno delo, ki so ga tudi največkrat obnavljali, celo prirejali v prid slavnim balerinam, že sam Petipa je postavil več inačic svojega koreografskega izvirnika.
Zgodbo o gusarju Konradu (Jakob Feyferlik k.g.) in njegovi usojeni ljubezni do lepotice Medore (Maia Makhateli k.g.) je na oder ljubljanske Opere postavil španski, mednarodno uveljavljen baletni solist in koreograf José Carlos Martínez, nekdanji prvak pariškega opernega baleta, nedavno tudi še dolgoletni umetniški vodja španskega Nacionalnega plesnega ansambla. Koreograf Martinez je na odru ljubljanske Opere zasnoval baletno koreografijo po Petipaju, tudi sodobneje gradil avanturistično zgodbo o gusarskem junaku in eksotičnem Orientu tistih dni na izbrano glasbo Adolpha–Charlesa Adama in ob glasbenih vložkih Cesara Pugnia, Lea Delibesa, Riccarda Driga. Izbor več glasbenih vložkov različnih skladateljev je bil smiseln, kot je dejal, ker se da zaznati različne kompozicijske vplive časa na Adamov glasbeni opus. Premiera je bila načrtovana za pomlad minule sezone, vendar je korona virus že dorečene načrte premaknil v letošnjo jesen, kar pomeni, da se je s premiero baleta Gusar končal pomladni premierni dolg iz minule sezone. Korona virus je zarezal tudi v načrtovano izvedbo baleta, ko baletni ansambel v živo ni spremljal Operni orkester, ampak so plesali na posneto glasbo pod taktirko mlade dirigentke Mojce Lavrenčič in v glasbenem aranžmaju Alexei Baklana, koncertni mojster Gregor Traven. Nedvomno so plesalci odlično sledili tempu in pospeškom ritma, ki se tokrat ne prilagaja vsakemu posamično, je bil to tudi novi izziv blizu časovnega tempa sedanjika, ki mu je celotni ansambel skladno sledil.
Balet Gusar koreografa Martineza predstavlja novo sodobnejšo različico zgodovinskega baletnega spektakla, dobro podprto z glasbeno izbiro, ki vihra ter podžiga razburkano vzdušje. V predstavo je zaobjet celotni baletni ansambel, ki radoživo okviri narodno veselje ob piratskih uspehih in slavju skupaj z njihovimi izbrankami. Junaka te plesne radoživosti sta ognjeviti Birbant (Lukas Zuschlag) in poskočna Birbantova prijateljica (Tjaša Kmetec). Izpostavljena je tudi množica vlog, ki se jih da zaznati v prvem prizoru na tržnici, kar realno vtisnjenih v življenjsko barvitost zgodovinskega časa. Koreografski oris se tako dotika popotne vneme lorda Bayrona in njegove pesnitve iz leta 1814, strnjeni v dve dejanji s petimi prizori ob dvournem trajanju skupaj z enim odmorom, ko se pohodne gusarske poti promenadno zavejejo še med prizori, tudi vsebinsko izpišejo na zaslonu. Iz navedenega sledi, da je koreograf Martinez uprizoritev baleta Gusar skoraj za eno uro skrajšal, izvedbo pa bolj prilagodil danemu času. Pravzaprav je to gusarsko popotništvo kar na nek način primerljivo s turističnimi strastmi in opustošenjem naših dni (seveda pred koronsko epidemijo). Ob množici barvitih vlog, zajetih na tržnici, pa kar primerljivo zariše v človeško združbo, ki po svojih stremljenjih ne odseva kakšnih posebnih razlik glede na življenjske puščice sodobnega časa; ko človeštvo svoje čudi očitno ne menja ali pač ne zna, ne more. Iz tega bi se lahko razbralo, da manj, kot je pravljičnega blišča v baletni predstavi, več je vpogleda v zgodovinske dni.
Življenjski duh gusarskih dni v Martinezovi koreografiji pridobi tudi svoje nasprotje, prefinjen sanjski baletni preliv idealizma sreče in ljubezni, ki ga ne more skaziti niti morilska realnost. Oba prizora (pristnejši narodni in klasični baletni) tudi enakovredno zaživita tako v narodnih plesih kot v estetiki klasične virtuoznosti in v odličnosti izvedbe celotnega baletnega ansambla (asistentka koreografije: Anael Martin), kar pomlajenega z novimi mladimi baletnimi pridobitvami. Predstavi se vizualna čarobnost vrta/Le Jardin anime/ iz drugega dejanja, o katerem paša Seid (Yuki Seki) sanja, ko uživa v omami svojih pohlevnih sanj, medtem ko gusarji odpeljejo njegove haremske lepotice. Je čarobni prizor baletne tradicije tudi prava paša za oči, ko baletni zbor v roza tutujih zavlada odru v klasični baletni idili in skupinski usklajenosti baletne estetike: kot bi sočasno oživel duh rož ter ptičjega frfotanja. Očarljivi klasični estetiki se sledi tudi v duetih in tercetih znanih ter največkrat predvajanih izven baletne celote: pas desclave, pas de trois des odelisque ter veliki baletni duet glavnih junakov, Le Croisaire pas de deux. Vse skupaj pa navdušeno ogrelo glasno vzdušje avditorija, žal v razseljeni dvorani, zasedeni le s tretjino sedežnih kapacitet ali celo manj glede na ukrepe in zahtevano zaščito pred virusno realnostjo; kaj bi šele bilo, če bi se avditorij lahko povsem napolnil.
Scena scenografa, likovnika in arhitekta Mateja Filipčiča odpira prostor plesu. Okrog tržnice se novodobno izrišejo okviri stavb, ki se sproti obarvajo ob oblikovanju svetlobe Jasmina Šehića, medtem ko harem paše Seida v drugem dejanju oživi v predvečerni temačnosti Orientnega vzdušja. Scenski dodatek se uzre že pred zaveso ob vhodu gledalcev, ko nad spuščeno zaveso visi veliko nalivno pero, ki pozneje simbolično izpisuje popotniška dogajanja izven odrskih prizorov. Scensko presenečenje pa se zgodi tik pred koncem zadnjega prizora, ko malo gusarsko barko premetavajo veliki valovi prihajajočega orkana. Gotovo simpatična vizija zaključka v novi svetlobni tehnologiji. In če bi bilo mogožno prekriti še vidni del baletnih tal (opazno z balkonskih vrhov) s kakšno obalno sugestijo čeri ali peska, bi to bil povsem vizualno prepričljivo pričaran scenski zaključek. Tudi se kostumograf In͂aki Cobos Guerrera usmerja k barvitosti koreografske zgodbe, ko na tržnici zavladajo raznolike kostumske oblike časa ter stanu, tudi so gusarji odeti v urejeno kostumsko opravo svojih dni in narodnih različic, medtem ko baletna kostumska zračnost krasi klasično idilo. Zgodba pripoveduje o gusarskem kapitanu Konradu, ki ga je družba izobčila, in se začne na tržnici, ko trgovec Lankedem (Filippo Jorio) pripelje mlade lepotice in jih ponuja strankam, prihod bogatega paše pa mu prinese dve bogati mošnji za odkup mlade razigrane Gulnar (Ana Klašnja) in plahe Medore (Maia Makhateli k.g.).
To je trenutek, ko na tržnico prileti Konrad s svojo gusarsko bratovščino, zagleda Medoro in se med njima hipoma utrne ljubezen, ki sproži preplet usodnih dogodkov. V nadaljevanju zgodbe sledi pester dramski preplet dogodkov, kot so ugrabitve in osvoboditve haremskih lepotic, tudi poskus umora Konrada s strani nezvestega Birbanta, pa zahrbtno vpletanje pohlevnega ujetnika Lankendema, na koncu koncev sledi še premirje ob bogatem plenu in plovba z ladjo, ko nenadni vihar na morju preživita le Konrad in Medora, ki se po brodolomu prebudita na obali.
Umetniški vodja baleta Ljubljana po pooblastilu direktorja, Petar Dorčevski, se je odločil za premierno dogajanje pripeljati mednarodno uveljavljena baletna imena ali baletne soliste, da bi ljubljanskemu baletnemu ansamblu lahko na široko odpiral duri baletne virtuoznosti. Zato je za premierno izvedbo gusarja Konrada bil predviden prvak Kraljevskega baleta v Londonu Vadim Muntagirov, ki bi v duetu zaplesal z uveljavljeno solistko mednarodnih odrov Maio Makhateli, žal je minuli teden ob povečanju koronske vsebnosti za Veliko Britanijo postalo rdeče obarvano območje Slovenije in je Vadim nemudoma ter tik pred zdajci odletel proti domu. Đorčevski je ukrepal in pridobil za premierni nastop prvaka Dunajske opere Jakoba Feyferlika, ki je z Maio Makhateli zaplesal ljubezenski spev Konrada in Medore. Sta uveljavljeni baletni par in sta se neverjetno hitro, tudi odlično ujela, saj je čas priprav bil minimalen, še posebej za baletnega solista Feyferlika dolgih in visokih skokov, prav gotovo že zaradi prilagoditve na velikost in obliko ljubljanskega Opernega odra. On je odigral vlogo ljubečega občudovalca in širokogrudnega gusarja kavalirskih manir Konrada, ona pa lahkotno in neslišno, kot bi lebdela na baletnih špicah, zaplesala ljubezensko liriko Madore, ko je vsak korak in obrat dihal njeno čutno perfekcijo. Upamo le lahko, da bomo še kdaj imeli priložnost gostiti na odru Opere mednarodno priznane baletne prvake, tudi znova Vadima Muntagirova.
In so svoje vloge okronali tudi ljubljanski solisti, celo presenetili in navdušili. Za temperamentnega trgovca jasnih manir in goreče plesne izvedbe se je izkazal Filippo Jorio v vlogi Lankendema, vloga pa mu pisana na kožo, kot se temu reče. Tudi Ani Klašnji je bila dana vloga Gulnare pisana na kožo, ko je ves čas mladostno in plesno s svojim šarmom nadgradila dani lik, tudi zvito osvajala pašo Seida, tudi se ni brigala za gusarje, ampak docela uživala v danem ji plesnem vrtincu in udobju paševe zaščite. Tudi je Lukas Zuschlag priredil skokovita presenečenja v svoji burni upodobitvi Birbanta, Tjaša Kmetec pa vela sijočo srčnost v svojih plesnih brzicah narodnega plesa.
Premiera baleta Gusar v koreografiji Joseja Carlosa Martineza je bila novo spodbudno plesno doživetje, ljubljanskemu baletu po nekajmesečni pavzi tudi prineslo svetlejša obzorja baletne umetnosti. Kot kaže, so tudi gledalci bili navdušeni in željni dogajanja na baletnem odru, ko so ob koncu neutrudno vzklikali in ploskali v pozdrav ter hvalo nastopajočim, tako da je tehnika bila tista, ki je končno spustila veliko zaveso, da se je lahko dvorana izpraznila.
Balet Gusar je septembra imel še dve ponovitvi, ko sta glavni vlogi, Medoro in Konrada, 23. 9. zaplesala Rita Pollacchi in Kenta Yamamoto, 24. 9. pa Yujin Muraishi in Nina Noč, oktobra, od 20. do 25., pa sledi še pet ponovitev.
