Pogovor s plesalko Kajo Lin Jagodič Avguštin, ki s soustvarjalci Kanyjem Obengo, Josejem in Mašo Kagao Knez postavlja na ogled predstavo Free Standing
Draga Kaja, verjamem, da so bili novoletni prazniki delovni, saj ste tik pred premiero predstave Free Standing. Nekaj malega si nam razkrila v napovedi za naš koledar, zdaj pa je verjetno zgodba predstave že zgrajena in bolj ali manj določena. Nam zaupaš, kaj bomo videli 9. januarja na premieri in 10. januarja na prvi ponovitvi na odru Španskih borcev, kakšno predstavo?
Predstavo, ki govori o posameznikih, ki prek odnosov iščejo svoje mesto v družbi.
Od kod zamisel, da se zberete tri generacije plesalcev, čeprav se meni zdi, da ste vsi enako temperamentni ne glede na leta, ki so med vami? Kdo je bil pobudnik sodelovanja?
Zamisel se je rodila že leto in pol nazaj, ko smo Maša, Jose in jaz začeli ustvarjati duet (vidite ga lahko tudi v predstavi). Navdušili smo se nad svojimi posebnimi karakterji in nad tem, kako lepo se le-ti povežejo. Ker smo vsi polno zaposleni, smo čakali na priložnost, ko se lahko znova zberemo in nadaljujemo proces. V projekt smo vključili še Kanyja, ki je najmlajši med nami, a izredno zrel in odgovoren za svoja leta. S programom Pan Adria se nam je priložnost odprla.
In kako enakovredni ste bili v procesu nastajanja predstave? Je bil kdo vodja ali ste bili vsi enakovredno razporejeni in ste se dopolnjevali?
Vsi smo soustvarjalci predstave in ta postavitev nam je nekaj časa lepo služila, a smo proti koncu procesa ugotovili, da nam manjka zunanji pogled. Vsi smo močni na različnih področjih (ples, koreografija, glasba, dramaturgija) in ta smo si po občutku tudi razdelili.
Naslov predstave Free Standing pa naj bi pomenil kaj?
Zelo kakovostno vprašanje. Naj gledalci sami presodijo, zakaj smo izbrali ravno ta naslov (smeh).
Ste ob nastajanju razmišljali tudi o gledalcu − si želite, da se ga predstava dotakne, jo razume ali dopuščate možnost, da predstava gledalca odpelje, kamor ga pač bo?
Vsi si želimo, da se predstava ljudi na nek način dotakne. Ker je mnenj in interpretacij toliko kot gledalcev, se za zdaj opiramo na svoj lastni občutek.
Predstave verjetno ne bi bilo, če se ne bi združili s koproducenti oz. bili izbrani v program Pan Adria. Je dandanašnji težko kreirati predstavo povsem sam, brez podpore? Ali je to tudi priložnost, da boste, kot je v vašem primeru, imeli možnost nastopa na Reki, v Novi Gorici, saj prihajata koproducenta od tam?
Hvaležni smo, da smo dobili podporo programa Pan Adria in vseh producentov (Studio 25) in koproducentov (Zavod EN-KNAP, Hrvaški kulturni dom na Sušaku, KUD Moment, SNG Nova Gorica in Zagrebški plesni center, PTL), so pa seveda pogoji tudi s podporo povsem nerealni za izvedbo katerekoli predstave. Ker smo žal navajeni na te razmere, vemo, kako se prilagoditi in ustvarjati v takih pogojih. Seveda bi želeli drugače in upamo, da se na tem področju razmere pri nas spremenijo.
Kam gre vaša ekipa po predstavi, saj ste vsi samostojni ustvarjalci s svojimi projekti?
Zaradi vseh zagotovljenih ponovitev (Maribor, Nova Gorica, Reka, Zagreb, Ljubljana) se bomo v letu 2020 še veliko srečevali. Vsak se bo seveda lotil še drugih projektov. Kany jeseni odhaja na izobraževanje v Rotterdam, Jose se bo posvetil avtorskemu glasbenemu projektu, Maša nadaljuje z ustvarjanjem in plesanjem pri nas, jaz se bom počasi začela pripravljati na sodelovanje v projektu v Ameriki.
Hvala in vse dobro na premieri in na vseh nadaljnjih ponovitvah.
