V veliki dvorani Centra kulture Španski borci je v organizaciji Zavoda EN-Knap in pod pokroviteljstvom Francoskega inštituta v Sloveniji predstavljen Francoski novi val 1, dvojni plesni večer, tudi prvi v seriji treh večerov, ko druga dva dogodka predvidoma stečeta oktobra. Dvojni plesni večer dveh mladih francoskih koreografov, Alexandra Fandarda in Leile Ka, gostuje v organizaciji celoletnega festivala Plesna Vesna, ki tako kot vsa minula leta tudi letos vnaša svežino evropske plesne avantgarde v umetniško sodobnost. Skupni imenovalec obeh francoskih plesalcev je športni duh plesnega hip-hopa, preden sta se pozneje posvetila študijam sodobnega plesa in se podala v okrilje uprizoritvenih umetnosti.
Prvi na vrsti je bil 30-minutni performans Alexandra Fandarda Nekateri takšni ostanejo, sicer samouka v plesnem hip-hop ‘freestylu’, ko se je vpisal na Académie Internationale de la Danse v Parizu, tudi nastopal v predstavi Exibit B Bretta Baileyja in so ga odkrili La Cie de Soi, septembra 2016 pa bil izbran kot gostujoči plesalec v gledališču Centquatre-Paris, njegov avtorski prvenec Nekateri takšni ostanejo je bil del programskega sklopa mnogih evropskih festivalov.
Alexandre Fandard se predstavi kot risar svojih zaplesanih vzgibov v kompoziciji odrske scene, ko njegove gibke miniature okviri svetloba, navdih za svoj plesni performans pa našel v Beckettovem (Samuel, op. u.) citatu: "Vsi se rodimo nori; nekateri taki ostanejo." (gledališki list) V svetlobni dramski poslikavi, v fotografski estetiki chiaroscuro Alexandre tridimenzionalno zrcali posamezne telesne gibe, ujete v trenutkih statike, tudi komaj opaznih premikov, ko polzijo vse do gibalnih brzic ter pripovedi rok. So živi delci nevidne skulpture, ki se v skicirki njegovega gibalnega procesa končno tudi razkrije. Najprej se sredi splošne teme nepričakovano uzre zatemnjena oranžna luč, sredi te pa niansira stanje misli, vpetosti glave, v drugem trenutku so to roke ali ramena, je tudi bitje, ki lebdi v varni legi. Plesalec v svojih slikovito izpostavljenih trenutkih odseva niz nenavadnih oblik, ki se jih lahko opredeli kot strah ali neizrečeno bolečino, celo borbo z nevidnim zrakom v objektivu svetlobne praznine. Gibalna poetika je sestavni del Alexandrovega performansa, tudi je plesalec novih plesnih rešitev, ko se v nekem trenutku bori z neznano praznino, pozneje jo v stiku s tlemi ter v preskokih tudi preizkuša, vse dokler ga njegova ustvarjalna misel ne odnese z odrskega prizorišča.
Tudi Leila Ka se spogleduje s svetlobnim odsevom, ko se v tišini znajde na sceni pod visečo svetilko, je mlada ženska, ki se predstavi v svojem solističnem prvencu z naslovom Morda. Ko gledalcu razpira široko polje svoje realnosti, misli, ki jo begajo, in se bori sama s seboj ter ne more razprtih kril zaplavati v željno novo polje, saj so njene roke zakrčene in prelomljene vse do komolcev, so zlomljena krila njene možne svobode. Je docela plesno ekspresivna, ko preletava mnoge gibke poljane, od hip-hopa do atraktivnih preletov, odskokov, sodobnih talnih kontaktov, novih gibkih oblik, in se do neskončnosti vrti, kot bi hotela vsa svoja bremena preprosto odplaviti z močjo centrifugalne sile; vse pa intenzivno zgoščeno v teh njenih zaplesanih petnajstih minutah. Ji uspeva doseči in preseči svoja osebnostna stanja, morda ali pa ji celo lahko uspe, ko pravi odgovor gotovo nosi v sebi, tudi dvoumno senči v svojem originalnem portugalskem naslovu: Pode ser/Lahko.
Leila Ka je izjemna plesalka, ki v sodobni plesni prostor odpira novo plesno poglavje, novo svežino. Njen avtorski solo Morda je bil nagrajen z mednarodnimi nagradami, zdaj pa dela na svoji novi plesni zgodbi, tudi jo napoveduje v letu 2010. Svoj plesni svet hip-hopa je Leila, kot kaže, uspešno združila z gledališčem in sodobnim plesom, tudi ostrila v sodelovanju z Maguy Marin Dance Company.
Ob predstavitvi Francoskega novega vala v Centru kulture Španskih borcev, Alexandra Fandarda in Leile Ka, sem pomislila tudi na naša dva plesalca ter novodobna ustvarjalca, Žigana Krajnčana in Gašperja Kunška, ki prav tako izhajata iz tekmovalnih revirjev hip-hopa, v našo sodobno plesno sceno pa vnašata svežino novih plesnih poljan. Kar spodbudno je spremljati to novo plesno in ustvarjalno generacijo, ki je dozorevala v raznovrstnih plesnih oblikah in ji to raznolikost tudi uspelo umetniško nadgraditi s svojim novodobnim ustvarjalnim duhom.
V pavzi med enim in drugim programom tega dvojnega plesnega večera, Nekateri takšni ostanejo in Morda, je skoraj polno dvorano nagovoril Iztok Kovač, umetniški vodja CK Španski borci, direktor in umetniški vodja Zavoda E –Knap, ter informiral o novih presežkih evropske plesne mreže Aerowaves, katere člen je tudi Plesna Vesna, in napovedal gostovanja obeh predstav še v Mariboru ter v sosednji Hrvaški (Reka in Zagreb).
V prihajajočem juniju (11. 6. ob 20.00) pa Zavod En-Knap napoveduje tudi drugi dvojni večer, obnovo svojih dveh predstav Set and Reset/ Ponastavitev, ki sledi koreografiji in ikoni postmodernega plesa Trishi Brown, ter atraktivno plesno uprizoritev Loop de Loop koreografskega dvojca Guya Naderja in Marie Campos v novi sestavi En-Knap plesne skupine: Ana Štefanec Knez, Luke Thompson Dunne, Tamás Tuza, Giorgia Belotti, Rada Kovačević in Radoslav Piovarči.
