Pogovor s predsednico sekcije za moderne tekmovalne plese pri Plesni zvezi Slovenije in podpredsednico mednarodne plesne zveze IDO
Draga Fiona, niso ravno enostavni časi za nas, ki se na različne načine ukvarjamo s plesno dejavnostjo. Zate kot predsednico sekcije za Moderne tekmovalne plese pri Plesni zvezi Slovenije in podpredsednico IDO pa je to obdobje še posebej zahtevno. Kako napet je tvoj dan, teden? Kako usklajuješ vse zadolžitve, kaj je najtežje pri tem?
Življenjski ritem se je precej spremenil, iz dinamičnega na statičnega. Veliko ur presedim za računalnikom, glavnina dela se je preselila na medmrežno komuniciranje. Življenjski vsakdanjik je postal precej rutinski, kar ni najbolje za naše telo in zdravje. A tudi ta plat medalje ima svoje prednosti. Veliko zadev sem uspela zaključiti, pripravljajo se novi projekti. Skratka drvim novim izzivom naproti, ker verjamem, da bo po covidu-19 zanimivo, razburljivo in veselo za plesalce in tiste, ki delamo v plesu.
Navajena si bila, da si nonstop na poti, nonstop v akciji. Je možno vse narediti on line ali pogrešaš konkretne fizične stike?
Vsekakor mi tak način življenja ni po godu. Ples je živahen, poln fizičnih stikov. Takšna sem tudi jaz po naravi, zato zelo pogrešam vse plesne dogodke, v katerih neizmerno uživam − bodisi gre za vaje v plesni šoli bodisi gre za svetovno prvenstvo v najvišjem kakovostnem razredu.
Zdajle ste vsi razočarani, saj bi se v teh dneh moralo odvijati skupno državno prvenstvo vseh treh sekcij Plesne zveze, a je znova odpovedano oz. prestavljeno. Razočaranih je 3000 plesalcev, njihovih trenerjev, staršev … A kaj dosti ni možno narediti. Kako razmišljaš ob tem?
Najprej moramo gledati na zdravje in varnost plesalcev. Zato je bila začasna odpoved samoumevna. Prvenstvo bomo organizirali, ko bodo razmere to dopuščale. Verjamem, da bodo tekmovalci potrpeli kak mesec. Nič še ni izgubljeno. Bolj me boli, da ne moremo izvajati vaj, rekreacije, treningov po plesnih šolah. Brez enega tekmovanja lahko vsi zdržimo, brez redne vadbe pa bo pustilo posledice.
Odpadla je večina svetovnih in evropskih prvenstev, kajne? Kaj takšen izpad pomeni za vas kot krovno organizacijo in kaj pomeni za plesalce, trenerje, organizatorje?
Letošnji program je skoraj v celoti odpadel. Žal ni možno narediti ničesar. Z enakimi težavami se srečujejo tudi v drugi športih. Na mednarodni ravni se trenutno delajo načrti, skuša se postaviti nove temelje, na podlagi katerih bomo v prihodnje še boljši in še močnejši. Pripravljamo tudi nove projekte, a o tem za zdaj še ne smem govoriti.
Zadolžena si tudi za gala dogodek Gala − The best of the best, ki bo letos potekal on line 14. novembra v svoji šesti ediciji. Slovenske barve zastopa pet koreografij iz Bolera, kar pomeni, da je možnost dobrih uvrstitev kar velika. Ima letos ta dogodek še bolj posebno težo?
Gre za poseben organizacijski izziv, saj gala dogodek ni bil še izveden na tovrsten način. Pričakovanja so velika, verjamem, da bo vse skupaj vrhunsko izpeljano. Seveda bo svetlobna leta daleč od tistega, kar bi lahko bilo v živo. A za te razmere je to super uspeh.
Glede na dejstvo, da dobro poznaš ples − kako motivirati plesalce, trenerje, koreografe za nadaljnje delovanje, da ne obupajo, da je luč na koncu tunela?
Sem večni optimist, zato verjamem v frazo “po vsakem dežju posije sonce”. To obdobje nam je dalo veliko možnost, da preživimo s svojimi najbližjimi. Dalo nam je veliko možnosti, da prosti čas izkoristimo, kolikor lahko za dejavnosti, ki so nam pomembne in v katerih uživamo. Zato redno plešimo, redno vadimo in ob temu uživajmo. S tem smo naredili veliko za svoje zdravje in počutje, ki je trenutno najpomembneje. Vse ostalo bo prej ali slej prišlo samo od sebe.
Na eni strani motivacija, na drugi pa finančna situacija, ki trka na vrata plesnih šol in klubov. Kaj meniš, koga je že prizadela situacija in kako se bo to poznalo v prihodnje?
Plesne šole smo finančno precej ranjene. Nekatere ne bodo zmogle iz finančne krize, ki se nadeja v prihodnjem letu. Posluha za našo dejavnost manjka. Pomoči ni od nikoder. Šole so trenutno zaprte. Najbolj optimistično je pričakovati ponovno odprtje decembra. Kdo se bo takrat vključil v šole? Tako da za letos smo zaključili. Trenerje, koreografe in druge plesne delavce je kriza precej prizadela. Želim jim, da se čim prej poberejo, ker si to zaslužijo!
Ne moreva mimo dejstva oz. napovedi Dušana Vodlana, da ustanavlja svojo plesno zvezo oz. združenje. Lahko rečeva, da bo to konkurenca ali pa pač možnost več za promocijo plesa?
Svet plesa je precej specifičen. Vsakdo, ki ima pet minut, ustanovi svojo zvezo. Za popularizacijo in promocijo plesa je to slabo, saj v slogi je moč in ne v razpršenosti. Dušanu sicer želim veliko sreče z njegovim novim izzivom, hkrati obžalujem, da je do tega prišlo, saj to šibi slovenski ples in razdvaja ljudi.
Na koncu, Fiona, kaj si želiš in kaj želiš plesnim ustvarjalcem v prihodnjih mesecih in v letu 2021, ki že trka na vrata?
Želim si, da bodo zdravi in veseli ter da gledajo na leto 2021 z optimizmom. Naj bo leto 2021 – leto 365 delovnih dni. Kar najbolj potrebujemo, je svoboda do dela. Naj se nam to uresniči.
