Pogovor z diplomantko Akademije za ples Claudio Sovre
Draga Claudia, čestitke še enkrat za naziv diplomirane plesalke/koreografinje na Akademiji za ples AME. Kakšno je stanje duha v teh dneh, ko si po treh letih intenzivnega študija dobila v roke pisno dokazilo o izobrazbi?
Hvala za čestitke. Stanje duha je odlično. Bilo je kar naporno, sploh zdaj na koncu, ko smo hitele, da bi uspele končati v predvidenem roku do konca študijskega leta. Lahko bi sicer podaljšala, si vzela bolj ‘na izi’, saj diplomo lahko pišeš eno leto od datuma, ko ti komisija potrdi dispozicijo, vendar bi to pomenilo dodatne finančne obremenitve za mojo denarnico, ki je v teh letih kar precej trpela. Akademija za ples je namreč samoplačniška, saj je ples/balet namreč edina veja umetnosti, ki pri nas nima državne univerze, vse preostale smeri (glasba, film, likovna umetnost) so v tem pogledu preskrbljene. Žalostno! Zahvalila bi se g. Ludviku Toplaku, da je naredil velik korak nacionalnega pomena in končno ponudil izredno kakovosten dodiplomski študij baleta in sodobnega plesa, govori pa se, da je bila odobrena akreditacija za magistrski študij, ki naj bi se začel izvajati že v prihodnjem študijskem letu. Uradno več o tem (verjetno kmalu) na straneh Alma Mater Europaea – ECM. Naj še povem, da je bila Slovenija edina država v Evropi, ki ni imela visokošolskega študija za ples/balet.
Naše prejšnje vodstvo v Operi ni imelo posluha za študij. Ko sem se prijavila na razpis za dodelitev sredstev, ki jih naša hiša namenja za usposabljanja in šolanja zaposlenih, sem dobila prošnjo zavrnjeno z obrazložitvijo, da ”znanja, ki jih nudi Akademija, niso v interesu Zavoda”. No, če ta znanja (baletna metodika, karakterni in stilni plesi, fizična priprava plesalca, anatomija, psihologija, pedagogika, fiziologija, glasba, informatika, film, odrska tehnologija in še bi lahko naštevala …) niso v interesu prve operno-baletne hiše v državi, potem pa res ne vem, kaj je. Verjamem, da bo sedanje vodstvo, ki diha precej drugače kot prejšnje, imelo več posluha za takšne stvari, ki dvigujejo raven naše baletne umetnosti. Upam, da država prepozna nacionalni pomen in interes tega izobraževanja ter pomaga študentom akademije s štipendijami ali sofinanciranjem akademije, da bi študij postal dostopnejši vsem, ki si želijo pridobiti prepotrebno znanje.
Zakaj in kaj te je gnalo na študij pri tvojih letih ter redni zaposlitvi asistentke koreografa v SNG Opera in balet Ljubljana?
Leta 2003 sem se iz baletne plesalke uradno prekvalificirala v asistentko koreografa. Vzporedno s tem sem začela tudi poučevati balet, saj me je to od vedno zanimalo in sestavljanje vaj mi ni predstavljalo nobenih težav, koraki so se mi nekako kar sami spojili z glasbo in vaja je bila zložena. Najprej sem občasno učila samo v našem teatru, saj je vedno primanjkovalo baletnih učiteljev (beri finančnih sredstev), kmalu so me začeli vabiti tudi v razne plesne šole (Mojca Horvat, Pirueta, Kazina, Moj Klub Bled, International Masteclass Croatia, Sarajevo, Beograd, Kairo/ Egipt), pa tudi želje po zasebnem poučevanju posameznih mladih balerin so se začele pojavljati.
Baletni plesalec in baletni učitelj sta dva različna poklica. To je bila nekako tudi glavna tema moje diplomske naloge. Lahko si odličen plesalec solist, pa nimaš prave ‘žilice’, ki je pomembna za učitelja baleta. Baletne tehnike učencem ni treba pokazati, temveč razložiti, kako naj pravilno usvojijo težko baletno tehniko in jo prenesejo na svoje telo, za kar mora učitelj uporabljati pravilno baletno metodiko. Sama sem se izobraževala predvsem iz izkušenj, iz opazovanja različnih baletnih učiteljev (od Iraide Lukašove sem zagotovo prejela največ metodičnega baletnega znanja), ki so gostovali v ljubljanskem in zagrebškem teatru, ko sem bila še aktivna plesalka. Opazovala sem, spraševala, si zapisovala, saj takrat ni bilo interneta, You Tuba, klikneš na gumb in vse informacije so tu. Vendar moraš tudi danes imeti znanje, da izluščiš pravilne informacije, saj se na spletu najde marsikaj. Želela sem poučevati bolje, pravilneje, vedeti za vsak posamezni korak, kako se natančno izvede. Kako funkcionirajo roke, glava, ramenski obroč, medenica, torzo, boki – ne le noge, o katerih učitelji največkrat govorijo, saj le sinhrono delovanje vseh delov telesa na pravilen način lahko rezultira pravilno baletno tehniko. Zato sem se odločila, da se priključim študiju. Vedela sem, da bodo poučevali priznani strokovnjaki iz Madžarske plesne akademije, največje izobraževalne baletne ustanove na Madžarskem, ki poučujejo po metodiki Vaganova, eni od najbolj razširjenih metodik po svetu, ki daje preverjeno odlične rezultate. Želela sem biti prepričana, da je to, kar poučujem otroke (in odrasle) – pravilno. Na Akademiji sem prejela pričakovano znanje, pridobila pa še veliko več od tega. Poleg madžarskih strokovnjakov so nam znanje karakternih in stilnih plesov prenašali strokovnjaki iz Akademije Vaganova iz Sankt Peterburga, kar je neprecenljivo! Tudi vsi preostali teoretični in praktični predmeti predstavljajo veliko zakladnico, saj širijo obzorja v različnih smereh in hkrati pomagajo razumeti osnovo – klasično baletno tehniko.
S kolegicama Heleno Krieger in Martino Svetina boš ekipa z najvišjo izobrazbo v baletnem svetu, če se ne motim. Kaj zate to sploh pomeni?
Dokler nas ne dohitijo mlajše kolegice, ki nam sledijo, bo verjetno res tako. Seveda sem vesela, da imam papir, potrdilo o dokončanju nekega napornega obdobja v svojem življenju, ampak mi sam po sebi ne pomeni nič. Pomeni mi znanje, ki sem ga pridobila, razumevanja in razmišljanja, ki so se v meni spremenila za vedno.
Vse se da, če se hoče, kajne. Študij ni bil lahek, predvsem ob vsakodnevnih obveznostih. Kaj svetuješ tistim baletnim plesalcem oz. plesalcem, ki premišljujejo o vpisu?
Ne bom rekla, da je lahko, ker ni. Se pa splača, vsekakor. Če se želite z baletom na drug način ukvarjati dalj časa, tudi po aktivni karieri (ali pa že med njo), kot učitelj, asistent, mentor, koreograf, morda celo vodja baleta – pojdite študirat. Znanje je nekaj, česar nam ne more nihče vzeti. Več izobraženih domačih plesalcev bomo imeli, višja bo raven naše domače umetnosti. Praksa, plesanje v profesionalnem teatru gotovo izoblikuje plesalca, mu nudi neka določena znanja skozi leta izkušenj, vendar to ni dovolj. To, da poučujejo balet ljudje, ki so končali srednjo baletno šolo (ali pa je niti niso), nikoli plesali v teatru in nikoli zaključili pravega izobraževanja pedagoške smeri, je gotovo slabo za prihodnost slovenskega baleta. Morda ti ljudje posedujejo določen talent za poučevanje, vendar brez konkretnega znanja, kako poučevati, tega gotovo ne morejo početi dovolj kakovostno. To si upam trditi. Ta slaba praksa, ki se je zadnja leta uveljavila marsikje v Sloveniji, bi se morala spremeniti. Kdor želi poučevati klasični balet, se mora tega naučiti. Zdaj Akademija obstaja, kakovostna, torej bi po mojem mnenju država morala uzakoniti, da vsi, ki učijo balet v državnih ustanovah, pridobijo potrebno izobrazbo. Saj tudi matematike v osnovni šoli ne more poučevati nekdo, ki je končal osnovno šolo, kajne, temveč mora za to pridobiti ustrezno strokovno izobrazbo in tudi druga znanja, potrebna za učitelja na splošno.
Kaj je bilo zate najlažje in kaj najtežje? In kaj novega si se naučila?
Vse je bilo najlažje in vse je bilo najtežje (smeh) … Težko odgovorim na to. Vsak predmet je bil drugačen, vsak profesor drugačen, pa vendar so vsi skupaj predstavljali mozaik znanj, ki sestavijo v tebi neko celotno sliko. Moja odločitev, da se vpišem na Akademijo, se je izkazala za pravilno. Pridobila sem ogromno znanja, več kot sem pričakovala. Pridobila sem sigurnost vase pri svojem poučevanju, kar je zame osebno izrednega pomena. Najbolj se veselim, da sem natančno spoznala poučevanje po pravilni metodiki od 1. do 9. razreda. Kako se koraki pravilno naučijo, kakšna je koordinacija celotnega telesa pri tem, kako se posamezni elementi med seboj pravilno povezujejo. In če česa ne vem oziroma se trenutno ne spomnim, pogledam v eno od sedmih knjižic Sebestény Katalin The Methodology of Classical Ballet Hungarian Dance Academy, po katerih smo se učili baletno metodiko. In popravim na naslednjem klasu, če sem ga kaj polomila in učila ‘krivo vero’ (smeh) … Saj smo vsi samo ljudje, krvavi pod kožo, vsi se lahko zmotimo, samo prepoznati moramo svoje napake in jih popraviti, po potrebi se tudi opravičiti. Naši madžarski učitelji so nam v času študija govorili: “Use the book. Always use the book. I still use the book.” (Uporabljaj knjigo. Vedno uporabljaj knjigo. Jaz še vedno uporabljam knjigo; op. prev.) In zdaj razumem, kaj so s tem mislili. Ne moreš si zapomniti vsega, pozabiš, se trenutno ne spomniš, kje je glava, roka, noga v določenem trenutku. Pogledaš v knjigo in rešitev je tu. Preprosto. Samo brez študija – pač ne gre.
Diploma je gotovo največje novoletno darilo sami sebi. Ker vem, da si delavna in polna načrtov, pa nam napiši, kaj te čaka v letu 2020.
Načrtov je veliko. Stvari me že čakajo, saj sem jih zaradi študija malo porinila na stran. Od septembra sem postala umetniška vodja baletne šole Easy Talent Academy v Kairu/Egipt. Delujem na daljavo, v vseh razredih imajo namreč postavljene kamere, kjer lahko spremljam njihove treninge v živo in jim potem svetujem, jih popravljam, predlagam itd. Sodelovanje se je sicer šele dobro začelo, vendar za zdaj odlično deluje, upam, da nadaljujemo in dosežemo dobre rezultate. Pomagala jim bom pripraviti njihovo zaključno šolsko produkcijo, in takrat, ko bo stvar aktualna, tudi v živo odpotovala za nekaj dni. Malo spremembe okolja, sedeti spet ob Nilu in uživati v egipčanski kulinariki, bo prav prijetna sprememba
Poleg tega nas z našim novim umetniškim vodjem Petrom Dorčevskim čaka kar pestra sezona, obnavljamo Trnuljčico, kjer sodelujem kot asistentka koreografa, potem kmalu pride na vrsto Gusar, veliki klasični balet, kar bo za naš ansambel precejšen izziv, ki se ga zelo veselim. Konec leta je Petar dal možnost mladim (in tudi nam, malo manj mladim) koreografom, da pripravijo svojo koreografijo in jo pokažejo na našem odru. Tudi tega bi se rada udeležila, nimam še konkretne ideje, kako in kaj, pa vendar – želja obstaja. Vedno več je tudi deklic, ki me kličejo in si želijo zasebno delati z mano – izredna pohvala za mojo dušo in srce. Eno od njih peljem prihodnji teden na tekmovanje Salieri Danza v Verono, tako da – držite pesti!
Ne smem pa pozabiti tudi na svoje najbližje, ki so me malo manj videli zadnje čase, predvsem v umirjenem stanju, saj so stalno poslušali: ”Nimam časa … Samo da diplomiram … Bomo potem, ne zdaj….!!!” Hvala jim, da so me prenašali, verjeli vame, mi stali ob strani in me spodbujali. Brez vas ne bi uspela. Vem, da se sliši ‘totalno pocukrano’, ampak natanko tako pač je! Torej malo več ‘crkljanja’ doma s svojimi človeškimi in živalskimi ljubčki bo tudi prišlo na spored.
In kaj si v letu 2020 želiš?
Veliko kakovostnega plesa/baleta na našem odru, zadovoljno občinstvo, ki bo polnilo našo operno-baletno hišo, jo zapuščalo s prijetnimi občutki in toplimi srčki ter se z veseljem vračalo. Pa seveda zdravja zase (sem že v teh letih), da me bodo kolena malo manj bolela, kar je sicer težko pričakovati, ter veliko mirnih, toplih trenutkov, ki jih bom preživela s svojimi bližnjimi.
Hvala in vse dobro!
