Upravni odbor Prešernovega sklada (UO PS) je v sodelovanju z ministrstvom za kulturo na novinarski konferenci 16. januarja 2018, ki je potekala v veliki dvorani SNG Opera in balet Ljubljana, predstavil dobitnike nagrad Prešernovega sklada za leto 2018. Prisotne je pozdravil minister za kulturo Anton Peršak, dotaknil se je novega zakona o Prešernovih nagradah, ki je končno sprejet, čeprav v nekoliko drugačni obliki, kot je bil poslan v potrditev v Državni zbor RS, ob spremembah pa so nastopile tudi polemike.
Na velikem odru ljubljanske Opere se je predstavil 15-članski upravni odbor Prešernovega sklada s predsednikom Vinkom Möderndorferjem na čelu, režiserjem in predavateljem, ki je povedal, da sta avtorja letošnje proslave ob slavnostni podelitvi Prešernovih nagrad plesalca in koreografa Rosana Hribar in Gregor Luštek, ki napovedujeta, da bo slovesnost 7. februarja potekala ob glasbi, plesu in poeziji v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma .
Vinko Möderndorfer je seznanil prisotne, da je komisija začela z delom 28. septembra 2016 in je to njihova že druga podelitev najvišjih kulturnih nagrad Republike Slovenije, ki letos poteka še po starem zakonu, čeprav je novi zakon začel veljati lanskega oktobra. Z novim letom 2018 in po novem zakonu o nagradah Prešernovega sklada se organizira šest strokovnih komisij (namesto dosedanjih štirih) za umetniška priznanja s področij književnosti, glasbe, uprizoritvene, avdiovizualne, likovne in novomedijske umetnosti, oblikovanja in arhitekture. Razširitev strokovnih komisij zahtevajo nove umetniške oblike novega časa, kar je UO PS v svojih predlogih novega zakona tudi izpostavil. Vsaka komisija lahko po novem zakonu izbere po dva nagrajenca za življenjsko delo in dva nagrajenca za nagrado Prešernovega sklada, kar UO PS nikakor ni predlagal in meni, da je povsem neprimerno, ker je razmerje med nagrado za življenjsko delo in nagradami Prešernovega sklada pretirano.
Novi zakon upošteva, da upravni odbor sprejme odločitev o nagrajencih zgolj na podlagi predlogov strokovnih komisij, namen pa je izogniti se političnim pritiskom na odločitve UO. Sprejet je tudi predlog UO PS, da se pri nagradah upošteva triletno obdobje umetniškega ustvarjanja (do zdaj dveletno). UO PS se ne more strinjati s členom zakona, da je razglasitev nagrajencev znana že 3. decembra, kot tudi težko sprejme načelo spolne uravnoteženosti, ki ga predvideva novi zakon tako pri sestavah komisije kot pri predlogih za nagrade, saj se umetnost ne gradi na spolni uravnoteženosti, ampak jo ustvarjajo umetniki. Predstavljena je tudi nova likovna podoba Prešernovega sklada, ki je bila izbrana na anonimnem natečaju, iz prispelih 33 predlogov je žirija izbrala likovno rešitev oblikovalke Vesne Vidmar.
Na koncu so razkrili še imena Prešernovih nagrajencev 2018. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada 2018 so: akademski snemalec Marko Brdar za filmski opus zadnjih dveh let, igralec Matej Puc za vloge zadnjih dveh let v Mestnem gledališču Ljubljanskem, dramatičarka in performerka Simona Semenič za ustvarjalni opus zadnjih dveh let, fotograf Boris Gabršček za seriji Solve et Coagula in Von Diser Welt, intermedijska umetnica Maja Smrekar za delo K-9 topologija.
Nagrado Prešernovega sklada za koreografijo prejme koreografinja in baletna solistka Valentina Turcu za vrhunske dosežke v zadnjih dveh letih, še posebej za dramsko zasnovo baletne mojstrovine Evgenij Onjegin. V obrazložitvi komisije se poudari neusahljiv vir koreografske inspiracije Valentine Turcu, ki ga z močjo svoje ekspresije preoblikuje v koherentno plesno mojstrovino, medtem ko jo njene vizionarske ideje visoke koreografske estetike, tudi nezmotljivega dramaturškega ritma in perfekcionizma, danes zaznamujejo kot zrelo ustvarjalko v zahtevnem žanru dramskega baleta.
Poleg šestih nagrad Prešernovega sklada bosta podeljeni še dve Prešernovi nagradi za leto 2018. Prejemnik Prešernove nagrade 2018 je pesnik, dramatik, prevajalec in publicist Boris A. Novak za izjemen in prepoznaven ustvarjalni opus.
Prejemnik Prešernove nagrade 2018 za življenjsko delo je baletni solist koreograf in režiser Janez Mejač, tudi zaradi njegovih življenjskih ustvarjalnih in plesnih uspehov na odru ljubljanske Opere je letošnja novinarska konferenca sklicana v veliki dvorani SNG Opera in balet Ljubljana, kot je poudaril član UO PS Tomaž Rode, ki je tudi prebral odlomek obrazložitve nagrade, namenjene mojstru baleta Janezu Mejaču, umetniku, ustvarjalcu in prvemu solistu ljubljanskega baleta, ki je s svojim neizmerljivim plesnim opusom in umetniškimi izraznimi globinami zaznamoval baletno umetnost 20. stoletja, nestor slovenske plesne umetnosti Pino Mlakar pa ga imenoval Danseur noble. V letu 2017 poteka 66 let, odkar je Janez Mejač stopil na baletni oder ljubljanske Opere, ko je več kot pol stoletja ustvarjal in oblikoval 84 solističnih vlog s 26 domačimi in tujimi koreografi, junake umetniških baletnih del, tako zgodovinskih klasičnih kot modernih v novejših baletnih delih, ki jih krasi njegova vrhunska virtuoznost, moč igre in subtilno niansiranje karakterjev. Prešernova nagrada za življenjsko delo predstavlja mojstru baleta Janezu Mejaču vrhunsko nagrado za njegov vseobsegajoči opus, s katerim je nadvse uspešno bogatil zgodovino prvega stoletja slovenske baletne umetnosti.
Tako je letošnja podelitev nagrad Prešernovega sklada stekla kar v znamenju plesne umetnosti, predsednik UO PS Vinko Möderndorfer pa je novinarsko konferenco zaključil z besedami, da letošnji izbor nagrajencev slovenske umetnosti na stežaj odpira vrata tako klasiki kot večkrat spregledani umetnosti, kot sta ples in intermedialna umetnost. "Nismo le uspešen športni narod, ampak tudi narod umetnosti," je ob koncu še dodal Möderndorfer.
Spletna stran za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje, namene trgovine (košarica), prijavo na novice in spremljanje uporabe spletne strani (Google Analytics) uporablja piškotke. Tukaj lahko nastavite katere piškotke dovolite in katerih ne.