Baletno tekmovanje v Lendavi prineslo samo dve zlati priznanji. A argumenti, zakaj tako, so bili jasni tričlanski žiriji v sestavi Alenka Ribič, Leo Mujić in Melinda Siztt.
V Lendavi je med 15. in 17. februarjem potekalo bienalno baletno tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev, imenovano Baltek, v organizaciji Zveze slovenskih glasbenih šol in soorganizaciji komisije TEMSIG, Knjižnice-Kulturnega centra Lendava in Glasbene šole Lendava. Na oder kulturnega doma v Lendavi je stopilo 49 mladih plesalcev (dva sta udeležbo odpovedala) iz osmih glasbeno baletnih ustanov in obeh konservatorijev. Slednja sta imela tudi najštevilčnejšo udeležbo in bila tudi najuspešnejša. Ela Narat iz ljubljanskega konservatorija je dosegla največje število točk na tekmovanju, 97,33 (od možnih 100), in je pod mentorskim vodstvom Tanje Pavlič prejela zlato plaketo ter prvo nagrado v kategoriji plesalk I.b.
Varja Golec Horvat iz mariborskega konservatorija pa je pod pedagoškim vodstvom Helene Krieger zmagala v kategoriji I.a in s 95 točkami tudi prejela zlato plaketo ter prvo nagrado.
Podelili so tudi dve posebni priznanji, pedagoginji Martini Svetina za izvirno sodobno koreografijo Odhajanja, plesalka Lana Druškovič pa je kot edina udeleženka v najstarejši kategoriji prejela posebno priznanje za najboljšo izvedbo sodobne koreografije, ki jo je koreografirala Tanja Pavlič.
Seveda so o rezultatih vedno debate, ali so nagrade pravilno razdeljene. Še posebej glasni so starši, ki želijo najbolje za svoje otroke. Kot je večina menila, je bila letošnja žirija zelo stroga. “Glede žirije mislim, da so bili morda malce preveč strogi, sicer pa na videno in koliko se dela z otroki, so pričakovane točke,” je eno od mnenj, ki ga pa deli večina staršev.
Kako o tekmovanju razmišlja ena od udeleženk, in sicer Nuša Urnaut iz Konservatorija za glasbo in balet Maribor, ki je zasedla peto mesto, si preberite v rubriki Ritem izjav tukaj: https://www.paradaplesa.si/ritem-izjav/nusa-urnaut-lea-mujica-poznam-ze-nekaj-let-je-najbolj-artikuliran-in-inteligenten-clovek-ki-sem-jih-imela-priloznost-spoznati-v-baletnem-svetu/
Za mnenje o tekmovanju sem vprašala tudi eno od pedagoginj, Galino Čajko Kuhar, ki je bila nadvse ponosna na doseženo drugo mesto in srebrno plaketo varovanke Alise Rebol. “Kakovost tekmovanja ni bila nižja, ampak je to, kar so bili zmožni plesalci pokazati glede na to, da so bili lani skoraj celo leto doma. Mislim, da je žirija ocenjevala zelo ‘fer’. Leo (Mujič, op. u.) je bil odkrit in mislim, da je dobro, da jim nekdo v oči pove brez olepšav tako, kot je stanje videnega. Ne ‘šimfa’, ampak pove kruta dejstva. Mi pedagogi smo vseeno prisiljeni nekako olepševati situacijo. Leo je neodvisen in ne pripada nikomur, otroci in starši pa niso navajeni direktnih izjav. Tekmovanja so še vedno pomembna posebej za glasbene šole, da učenci lahko sploh stopijo na veliki oder, da vidijo konkurenco in s tem pridobijo motivacijo. Oba konservatorija imata svoje produkcije in so zaradi tega v prednosti, pa tudi razlika je v urah klasičnega baleta. Mi na glasbeni šoli ga imamo dvakrat tedensko, na konservatoriju vsak dan. V malih krajih nimajo sploh širše slike, kaj balet je. Vsekakor pa se trudimo po najboljših močeh pripraviti učenca na tekmovanje.”
Kaj pa pravi Alenka Ribič, članica žirije, v intervjuju? Seveda me zanima en splošen vtis skozi oči žirije; kako bi ocenila letošnje baletno tekmovanje? Kaj je bilo najočitneje tako v ‘pozitivo’ kot v ‘negativo’, kaj si pogrešala?
Vselej se veselim sodelovanja na tekmovanjih, različnih nastopih in seminarjih. Zanimivo je opazovati vnemo mladih plesalcev in spremljati njihov napredek. Vsaka udeležba na tekmovanju bi morala biti, ne glede na rezultat, pozitivna. Že sam proces dodatnega dela in pripravljanja na tekmovanje prinese dodatno znanje in izkušnje, kar se vedno na nek način obrestuje.
Glede na rezultate ste bili stroga žirija, saj ste podelili samo dve zlati plaketi, dve prvi nagradi od skupno osem tekmovalnih kategorij. Zakaj takšna strogost?
Tokrat sem bila še posebej vesela in počaščena, da sem v komisiji sodelovala s takšnima umetnikoma, polnima znanja, kot sta Melinda in Leo. Povedati moram, da smo si bili glede točkovanja zelo enotni in je bil prav užitek, ker nobeden od nas ni potreboval dodatnih pojasnil zaradi morebitnega nestrinjanja pri ocenjevanju. Nekako so nas želeli prepričati, da bi naj znižali kriterij zaradi covida, da bi morali v drugi krog pustiti več otrok, ampak žal je covid naša realnost, ne samo v Sloveniji, ampak po vsem svetu. Zaradi tega se kakovost baleta ni znižala, še celo nasprotno, zaradi težkih situacij se lahko baletnemu ansamblu kjerkoli po svetu pridružijo res samo tisti najboljši in najbolj predani. Zaradi zaprtja marsikaterega gledališča je ‘ponudba’ plesalcev ogromna. Kaj naj lažemo otrokom in jim z nezasluženimi nagradami dajemo neko prepričanje, da so odlični, potem pa veliko razočaranje, ko niso sprejeti v ansambel?!?! S tem, če bi podelili več nagrad, bi tudi razvrednotili nagrade, ki smo jih podelili mladim, ki so si jih resnično zaslužili. Ko smo debatirali z organizacijskim odborom o vsej situaciji in ko smo videli nastopati te mlade plesalce, smo prišli do zaključka, da je v Sloveniji dosti talentiranih otrok za balet, ampak je sistem ‘kriv’, da ne morejo do konca razviti svojega potenciala. Baletni trening dva- do trikrat tedensko v začetku baletnega izobraževanja in tudi trenutni program v srednji šoli nista dovolj za izoblikovanje zelo dobrega plesalca.
Na čem morajo najbolj delati plesalci tekmovalci in na čem pedagogi?
Verjamem, da in pedagogi in plesalci dajejo maksimum od sebe in vedo, kaj je potrebno za izoblikovanje baletnega plesalca. Vem, da je bilo že govora o spremembi sistema šolanja in si želim, da bi do tega res prišlo v dobrobit otrok in naše slovenske baletne prihodnosti. Zelo koristne in zanimive bi bile tudi kakšne izmenjave učencev z drugimi šolami (npr. Budimpešta).
Sama si bila tudi udeleženka tekmovanj. Kaj so po tvoje prinašala takrat in kaj prinašajo danes? So še vedno aktualna oblika predstavitve ali meniš, da je čas za kakšno novo obliko?
Namen tekmovanj se v vsem tem času ni spremenil. Mladi plesalci izpopolnjujejo svoje znanje skozi dodatne ure, ko se pripravljajo na tekmovanje, pridobivajo samozavest, ko nastopajo na odru, nenazadnje je tu tudi druženje in pa na koncu tudi nekakšen vpogled v svoje znanje.
Mogoče bi bilo zanimivo narediti kakšno tekmovanje tudi z drugimi tujimi šolami in primerjati njihovo znanje ter šolski sistem.
Kaj svetuješ mladim baletnim plesalcem, v kaj naj usmerijo svoje delo, izobraževanje, če želijo postati odlični plesalci oziroma realizirati svoje ambicije?
Delo, delo in spet delo, zraven talenta in osredotočenosti je to najpomembneje. Realnost je takšna, da se kljub uspešno končanem baletnem šolanju nimajo vsi možnosti zaposliti v gledališčih, so pa ti mladi odlično občinstvo in velika podpora ostalim. Četudi se bodo v nekem trenutku odločili, da ne bodo nadaljevali svojega življenja na odrskih deskah, verjamem, da so skozi baletno šolanje pridobili neprecenljivo znanje, vztrajnost in disciplino, ki v življenju še kako prav pridejo.
Hvala. Vse rezultate si lahko ogledate tukaj: https://www.zsgs.si/baltek/15-tekmovanje-baltek-rezultati/
