"V središče postavljam številne teme in vprašanja. Osnovna tema romana Dostojevskega je dediščina v najširšem pomenu besede in vsi smo deležni slabe ruske dediščine. Prav bratje Karamazovi ponazarjajo bit družbe, v kateri smo živeli nekoč in v kateri živimo še danes. V enem samem – Aljoševem – življenju je zaobjeta vsa zgodovina Rusije: od vere do uničenja in nazaj k Bogu. Zelo močno me vznemirja tudi vprašanje, ki ga v svojem dialogu zastavita Ivan in Aljoša: "Po kateri poti naj bi stopalo človeštvo, da bi doseglo harmonijo?"
Kar si gledalec želi od baletne predstave, je predvsem katarza, globok čustveni šok. In ob obisku naših predstav je resnično deležen prav takšnega čustvenega naboja. Prizadevamo si, da psihološko gledališče ne bi bilo le privilegij dramskih, marveč tudi baletnih predstav. In prav s tega gledišča smo resnično edinstveni. Zvrst gledališča, kakršno je naše, ki ga odlikujejo močna dramaturška zasnova, filozofsko poglobljena vsebina in žgoča strast, je prav tisto, kar potrebuje mnogo gledalcev." (razmišlja koreograf Boris Eifman o svoji predstavi Bratje Karamazovi, ki si jo lahko ogledate v ponedeljek, 9.9., in torek, 10.9., ob 20.00 v okviru Ljubljana Festivala na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma)
