Zdaj gre zares. Smiljan Mekicar vložil kandidaturo za novega predsednika Plesne zveze

Kandidat za novega predsednika PZS Smiljan Mekicar je lahko potrjen na letni skupščini zveze.

Iniciativni odbor za spremembe delovanja Plesne zveze Slovenije je pred dnevi sklical prvo predstavitev, na kateri sta se predstavila kandidat za predsednika Plesne zveze Slovenije Smiljan Mekicar in kandidatka za predsednico sekcije za latinskoameriške in standardne plese mag. Karmen Arko. Sestanka so se udeležili tudi nekateri plesalci, ki jim nikakor ni vseeno, kaj se dogaja oz. kaj se bo zgodilo z njihovo organizacijo, ki naj bi v prvi vrsti služila plesalcem.

Samo Polutak Kos, Karmen Arko, Aleš Sila, Dušan Vodlan, Domen Krapež, Damir Halužan, Anna Mashchyts…
Prisotni so bili Domen Krapež, Anna Mashchyts in Damir Halužan pa Anamarija Novak, ki je do zdaj že delovala v prid plesalcem kot njihova predstavnica v zvezi, pa trenerja Daniela Škofic Novak in Fredi Novak ter pedagoginja plesalcev na invalidskih vozičkih in tistih s posebnimi potrebami Petra Škofic. Najbolj glasen, a tudi argumentiran je bil starosta slovenskega hip hopa Samo Polutak Kos. Nista pa manjkala niti dolgoletni spodbujevalec sprememb Dušan Vodlan in Aleš Sila.
…Anamarija Novak, Daniela Škofic Novak in Fredi Novak na prvi javni predstavitvi iniciativnega odbora za spremembe Plesne zveze Slovenije.
Objavljamo nagovor in predstavitev kandidata za predsednika Plesne zveze Smiljana Mekicarja, ki je kandidaturo za novega predsednika vložil v soboto, 26.1. 2013, torej ob roku. "V drugi četrtini, ki bo potekala v času od roka za vložitve kandidatur pa nekje do začetka marca 2013, bodo potekale intenzivne aktivnosti z namenom širjenje informacij, ideje in optimizma. Poskušali bomo na čim bolj javen in transparenten način predstaviti vsa dejstva in rešitve ter to izvesti na način kulturnega dialoga. Javnost in vse zainteresirane bomo obveščali preko aktivnosti na Facebook profilu "ZA spremembe v PZS", plesnega portala "Parada plesa",  preko drugih medijev ter v obliki tiskovnih konferenc in nastopov v medijih ali sodelovanja na raznih prireditvah. Jasno pa je, da bo neposredna komunikacija, preko elektronske pošte in tudi telefona še vedno ostala poglaviten način izmenjave mnenj, stališč in predlogov. V tretji četrtini bomo morali pokazati vso svojo pripravljenost za spremembe in se nujno udeležiti volilnih zborov sekcij, strokovnih združenj ZPVUTS in ZPSS, sodelovati boste morali pri izbiri zastopnika aktivnih tekmovalcev ter na koncu na volilni skupščin PZS, kjer se bo odločalo o dejanski spremembah. Mogoče niti ne toliko o posameznem kandidatu za funkcije predsednikov, ampak odločalo se bo o tem, ali si večina klubov resnično želi spremembe v PZS na bolje, saj bo s svojo udeležbo na volilni skupščini PZS morala to evidentno pokazati. V četrti četrtini, ki bo dejansko potem odločala o končni zmagi, če bodo seveda za to ustvarjeni pogoji v predhodni tretji, pa bo ta večina zbranih klubov morala jasno povedati kaj in kako si želi v bodoče in vse te spremembe v PZS (statuta, pravilnikov, kodeksov, poslovnikov …) dejansko tudi izglasovati in sprejeti. Cilj je jasen, namen dober, strategija prava, taktika primerna, moramo samo še močno verjeti v to, imeti neomajno upanje, zbrati vso moč, ki jo skupaj imamo in se medsebojno motivirati ter vztrajati do konca. Le skupaj bomo lahko ugotovili, kaj si želi večina in to potem združili in oblikovali v enotni program dela in strateško usmeritev delovanja PZS v prihodnje. Že stari pregovor pravi: Več glav več ve! Jaz verjamem v vse vas. Verjemite še vi v mene. Program in vizija vodenja Plesne zveze Slovenije v naslednjih treh letih s ciljem izboljšanja pogojev dela športnih plesalcev in plesnih klubov v Sloveniji je naslednja.
Analiza stanja in ugotovitve:
Kljub navidezni rasti oziroma statistiki, ki kaže povečanje določenih kazalnikov, je že nekaj časa evidentno zaznati, da najlepša športna panoga – ples, zahaja v "krizo". Ta kriza je večplastna in kompleksna in že začne zelo neposredno vplivati na plesalce, tekmovalce, trenerje, plesne klube oziroma društva ter starše in podpornike. Krizo plesne panoge v Sloveniji ne povzročajo samo zunanji vplivi in ekonomsko stanje v državi, temveč in predvsem razne finančne špekulacije in nepreglednost finančnega poslovanja ter neustrezna organizacijska in kadrovska struktura PZS. Le ta je že dolga leta enaka, ni se prilagajala in prilagodila vsem spremembam in razvoju, ki so se in se dogajajo pri nas in okoli nas ter je postala preveč prepletena in skoncentrirana v istih osebah v različnih funkcijah. To je nedvoumno ugotovila tudi Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije (KPK RS), ki je v svojem pojasnilu oziroma mnenju glede uporabe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, št. 06288-7/2012-6 03001, z dne 18.04.2012 zapisala, da obstoječe prepletanje funkcij v istih osebah in s tem ustvarjanje pogojev za nastanek nasprotje interesov, pa čeprav takšno ureditev predvideva statut, ki ga je sprejela večina članov, predstavlja tveganje za gospodarno, ekonomično ter transparentno poslovanje PZS z javnimi sredstvi. Glede na pridobljene informacije po mnenju KPK RS iz načina poslovanja PZS izhaja potencialno tveganje, da bi bila javna sredstva, ki predstavljajo več kot polovico vseh sredstev, netransparentno, nenamensko in negospodarno uporabljena. Vsakdo, ki se je ali se kakorkoli ukvarja s športnim plesom v Sloveniji, lahko poda oceno ali mnenje o tem,kaj je dobro urejeno in kaj bi lahko bilo boljše oziroma moralo biti drugače in bolje. Vsekakor je tudi veliko dobrega in so zasluga vseh obstoječih akterjev in oseb, ki so dolga leta kreirali razvoj plesa in Plesne zveze Slovenije nedvoumne ter si za to zaslužijo vso priznanje in ugled. Dobre rešitve in projekti morajo ostati in se razvijati naprej. Ne moremo se pa izogniti občutku, da se znotraj PZS pojavlja preveč parcialnih (individualnih) interesov, ki nimajo nič skupnega s skrbjo za razvoj tekmovalnega plesa v Sloveniji. Statut PZS v obstoječi obliki in vsebini ni primeren in ne omogoča enakopravne obravnave članic. To je potrdilo tudi več neodvisnih pravnih mnenj uglednih in priznanih institucij in pravnih strokovnjakov. Statut je zastarel, preveč zapleten in nekonsistenten ter v določenih določbah celo nasprotujoč ali izključujoč. Njegova slabost je tudi ta, da je nestimulativen in nima jasnih strokovnih usmeritev za delovanje članov in članic. Strokovni združenji ZPVUTS in ZPSS umetno umešča znotraj PZS, jima omogoča nesorazmerno velik vpliv na odločanje ter jima daje samo pravice in nobenih obveznosti ali ustrezno sankcionira za nepravilno ali neustrezno izvajanje dodeljenih nalog. V zadnjih 20 letih se je marsikaj spremenilo in zastavljena organiziranost PZS ne omogoča več pravega razvoja in optimalnega delovanja plesne dejavnosti oziroma športnega plesa v Sloveniji, zato je potreben tehten razmislek in kreiranje novega koncepta in strategije ter na tej podlagi tudi sprememba vseh dokumentov, ki urejajo športni ples v Sloveniji. Čeprav zveni precej birokratsko, drugače ne gre. Neustrezna urejenost obstoječih pravnih podlag se kaže na različne načine in na različnih nivojih ter povzroča veliko nelagodje in slabo voljo med članstvom PZS. Na žalost samo t.i. "lepotni popravki" ne bodo dovolj in ne bodo prinesli želenega izboljšanja situacije in stanja. Ukrepati je treba zdaj in takoj, da bodo otroci, mladina in odrasli še naprej plesali z veseljem in da bodo starši še naprej zmogli financirati to dejavnost. Predvsem pa mora ustrezno organizirana in učinkovita PZS nuditi resnično enakopravno strokovno in finančno podporo vsem plesalcem, plesnim klubom in društvom.
Predlogi za spremembe in programska vizija vodenja in delovanja PZS:
Verjamem, da je s pravimi idejami in usposobljeno ekipo ljudi mogoče doseči takšne spremembe organiziranosti in delovanja PZS, ki bo šlo v smeri izboljšanja pogojev dela plesnih klubov in športnih plesalcev v Sloveniji. Nova in pomlajena kadrovska ekipa mora delovanje PZS postaviti na višje strokovne in organizacijske temelje ter predvsem zagotoviti javno, transparentno in enakopravno obravnavo vseh članov in članic PZS. Predlog konkretnih sprememb ter izdelan program dela PZS v naslednjem mandatu zajema in vključuje naslednja področja in aktivnosti:
1) Izboljšanje organizacije in dela vseh upravnih organov PZS:  jasna določitev vloge in odgovornosti skupščine, predsednika in predsedstva PZS, nadzornega sveta in disciplinske komisije ter vlogi in mesti obeh strokovnih združenj;  optimizacija delovanja ostalih organov PZS, kot so izvršni organi posameznih sekcij in razne komisije in projektne skupine;  izboljšanje komunikacije in odnosov med vsemi člani organov PZS; jasna določitev razmerij in odgovornosti ter aktivna vključitev tekmovalcev, trenerjev, koreografov in staršev mladoletnih plesalcev v oblikovanje delovnih programov vrhunskih tekmovalcev in reprezentance;  večja aktivnost predsednika in predsedstva PZS pri pridobivanju sponzorskih in donatorskih sredstev iz drugih, nejavnih virov; iskanje in sklepanje strateških partnerstev z drugimi organizacijami in podjetji;
2) Izboljšanje medsebojne in medosebne komunikacije: ustrezno in pravočasno obveščanje vseh članov organov, klubov, trenerjev, koreografov, sodnikov, plesalcev in staršev;  izboljšanje medosebne komunikacije in prizadevanje za višjo kulturo dialoga;
3) Izboljšanje komuniciranja z notranjo in zunanjo javnostjo na strokovni in učinkovit način ter boljša promocija športnega plesa: z načrtnim in konstantnim ter strokovnim delom z javnostmi moramo PZS narediti odprto, pregledno in v vseh pogledih učinkovito športno organizacijo, ki bo preko javnosti skrbela za ugled in ustrezno mesto svojih tekmovalcev v okviru slovenskega športa; večja popularizacija športnega plesa v Sloveniji s podajanjem verodostojnih in pravočasnih informacij ter nenehna skrb za ustvarjanje pozitivne javne podobe PZS in njenih tekmovalk in tekmovalcev; vzpostavitev procesa graditve medsebojnega zaupanja in sodelovanja med plesalci, starši, trenerji, vodstvi klubov, organi in funkcionarji zveze in plesnimi sodniki ter oblikovanje pravilnega odnosa do medijev, drugih organizacij in institucij kot so OKS, MIZKŠ, FzŠ, FŠ…; priprava programa komunikacijskih aktivnosti in usposobitev ustreznega kadra za izvajanje;
4) Priprava in sprejetje novega statuta PZS na naslednjih predpostavkah: uskladitev s področno zakonodajo; upoštevanje načela enakopravne obravnave vseh klubov oziroma članov; spodbudna naravnanost; strokovne podlage; jasne, kratke in razumne določbe členov;
5) Nadgradnja in posodobitve vseh pravilnikov ter organizacije PZS nova določitev vlog in pristojnosti sekcij in njihovih organov; sprememba notranje organiziranosti in odnosov v smeri cenejšega in učinkovitejšega delovanja; nova določitev vloge in odnosov do ZPVUTS in ZPSS ter le teh do PZS; ločitev tekmovalnega in rekreativnega plesa oziroma plesnih šol in klubov; večja mednarodna aktivnost in podpora vsem slovenskim funkcionarjem v mednarodnih organizacijah; nadgradnja in posodobitev sistema usposabljanja in strokovnega izobraževanja.
Prioritete, nameni in cilji delovanja:
Posledično se bo z novim redom in urejenostjo, boljšim menedžmentom in upravljanjem zveze, javnim in preglednim delovanjem ter večjo moralno odgovornostjo vseh akterjev, zvišala kultura odnosov in dejanska strokovnost znotraj Plesne zveze Slovenije. S spremembami in dvigom strokovnosti v podpornih organizacijah ZPVUTS in ZPSS, ki morata vsaka na svojem področju prevzeti odgovornost in skrb za nadaljnji razvoj športnega plesa pri nas, lahko pričakujemo dvig kakovosti in zadovoljstva vseh, ki živijo za in od športnega plesa v Sloveniji. Najlepša športna panoga – ples, mora dobiti svoje mesto in veljavo med olimpijskimi športi in v družbi nasploh, kar pa ne bomo dosegli le z dvigom strokovnosti in profesionalnosti, amapk tudi z višjo kulturo medosebnih odnosov, kulturo dialoga in spoštovanja moralnih vrednot vseh članov in članic ter organov Plesne zveze Slovenije. Cilj delovanja se morajo kazati preko javnosti, preglednosti, verodostojnosti in poštenosti, vedno in povsod. Skrb za podporo in spodbujanje talentov in uspehov, kot jih že vrsto let kažejo in dosegajo slovenski plesalci, mora biti prioriteta PZS. Tega ne smemo zavirati in onemogočati. Vloga PZS je tukaj odločilna. Smo pa za to odgovorni vsi, vsak predsednik in strokovni vodja posameznega kluba ali društva, vsak učitelj, trener ali koreograf, vsak polnoletni tekmovalec, tudi starši mladoletnih tekmovalcev, ki morajo zahtevati zdravo, urejeno in perspektivno okolje za razvoj svojih otrok, za kar morajo poskrbeti vsi funkcionarji katerega koli organa PZS in predvsem njen predsednik. Delovanje Plesne zveze Slovenije rabi nov zagon, nove jasne, pregledne, moderne in učinkovite metode delovanja in organiziranosti. Plesna zveza Slovenije mora postati resničen vzgled delovanja organizacije in predvsem mora biti njeno delovanje v zadovoljstvo vseh njenih članic in članov. Pri svojem delovanju bom vključeval številne mlade plesne strokovnjake, ki so se razvili v zadnjih desetletjih, se izpopolnjevali doma in v tujini, dosegli odmevne in spoštovane uspehe, vendar zaradi okostenelosti delovanja PZS doslej, ostali skriti, neopaženi ali celo prezrti. Zato je čas, da ob spoštovanju vsega dobrega, kar so v slovenskem tekmovalnem plesu naredile dosedanje generacije plesnih strokovnjakov, dobimo priložnost nove generacije z novimi idejami in damo nov zagon športnemu plesu v naši državi. Jaz jim zaupam in v njih vidim priložnost za razvoj slovenskega športnega plesa! Zaupajte tudi vi meni."