"Cilj naše naloge je bil ugotoviti, ali med plesalko in plesalcem obstajajo razlike v nekaterih psiholoških značilnostih, ter preveriti, ali je pri boljših plesnih parih več ujemanja v osebnostnih lastnostih, čustveni inteligenci in socialnih spretnostih med plesalko in plesalcem kot pri slabših plesnih parih. Namen raziskave je bil tudi izdelati psihološki profil skupine plesalk in plesalcev.
V skladu z namenom raziskave smo si zastavili tri hipoteze. V študijo je bilo zajetih 30 parov športnega plesa; med njimi 30 plesalk in 30 plesalcev latinskoameriških in standardnih plesov. Merili smo osebnostne značilnosti (z vprašalnikom Velikih pet), socialne spretnosti (z Vprašalnikom medosebnih spretnosti) in čustveno inteligentnost (z Vprašalnikom emocionalne kompetentnosti). Rezultate smo pridobili v času med februarjem in septembrom 2009.
Razlike med plesalkami in plesalci so se pokazale v vseh treh kategorijah, tako v osebnostnih lastnostih, čustveni inteligentnosti in tudi v socialnih spretnostih. Plesalci imajo večjo čustveno kontrolo tako na osebnostni dimenziji kot tudi na dimenziji socialnih spretnosti, bolje nadzorujejo svoje čustvene impulze kot plesalke in so zato čustveno bolj stabilni. Plesalke so večje vrednosti glede na plesalce dosegle na lestvici emocionalnega nadzora in lestvici izražanja ter pojmovanja čustev. Pokazali sta se tudi dve tendenci k statistični razliki. Višjo vrednost na lestvici prijaznosti so dosegli plesalci, na lestvici socialne manipulacije, pa višjo vrednost dosegajo plesalke.
Razlike v ujemanju med boljšimi in slabšimi plesnimi pari se nanašajo predvsem na poddimenzijo natančnosti, ki spada v osebnostno dimenzijo vestnosti. Večje ujemanje znotraj skupine v tej dimenziji dosegajo boljši plesni pari. Druga pomembna razlika se je pokazala v dimenziji odprtosti, kar pomeni, da je v skupini boljših plesnih parov manj razlik znotraj skupine same glede odprtosti za nove izkušnje, zanimanja za novosti, različne kulture in drugačnosti v navadah ljudi. Tendenca k statistični značilnosti pa se kaže v dveh dimenzijah in sicer v dimenziji sprejemljivosti in vestnosti. V navedenih dimenzijah se je pokazalo več ujemanja, torej manj razlik znotraj skupine boljših plesnih parov. Lahko rečemo, da so si boljši plesni pari med seboj bolj enakovredni predvsem v prijaznosti, strpnosti, empatiji in v medsebojnem delovanju, kar je tudi temelj sinhronega delovanja dveh plesalcev.
Izdelali smo tudi psihološki profil, ki je na podlagi T testa pokazal, da so boljši plesalci starejši in imajo zato več izkušenj, večjo »tekmovalno kilometrino« in bolj natrenirano telo. Boljši plesalci so bolj odprti za kulturo in so bolj dovzetni za različne plesne stile, ki jih pogosto vpletajo v tradicionalne gibalne strukture športnega plesa. Boljši plesalci so bolj vestni, trdno verjamejo v svoj uspeh, si zaupajo v doseganju ciljev in so storilnostno bolj motivirani. Prav tako so tudi čustveno bolj stabilni, kar je povezano z njihovim dolgoletnim tekmovalnim stažem in njihovo zrelostjo. Pomembna lastnost dobrega plesalca je tudi čustvena senzibilnost, ki dosega višje vrednosti, torej več ujemanja znotraj skupine boljših plesalcev, kar jim omogoča uspešno spretnost verbalne in neverbalne komunikacije ter jasno sprejemanje in pošiljanje emocionalnih sporočil. S pomočjo klasterske analize in dendrograma pa smo ugotovili, da je bistvo uspešnega partnerstva zavedanje in sprejemanje medsebojne različnosti. Podrobna analiza dendrograma je pokazala, da sta si plesalka in plesalec, ki skupaj plešeta v paru v vseh obravnavanih psiholoških lastnostih različna. Zaključimo lahko, da navkljub njuni različnosti ostaja še nekaj globjega, ki plesalca povezuje in je pogoj za njuno uspešno plesno – partnersko zvezo. Za uspeh je pomembno medsebojno ujemanje v osebnostni dimenziji vestnosti in osebnostni poddimenziji odprtosti za kulturo. Hkrati sta v dimenziji osebnosti nakazani tendenci k statistični pomembnosti in sicer v vztrajnosti in odprtosti. Prav tako je za oba plesalca pomembno tudi ujemanje v kategoriji socialnih spretnosti in sicer v dimenziji emocionalne senzibilnosti. Tako smo nakazali nekatere možnosti za nadaljnje raziskovanje." (izvleček iz magistrskega dela Ujemanje osebnostnih dimenzij, emocionalne inteligentnosti in socialnih spretnosti med plesalko in plesalcem v športnem plesu nekdanje plesalke, aktivne pedagoginje in specialistke za gyrotonic in gyrokinesis ter zdajšnje magistre Tine Jarc Šifrar)
