Dialog plesalca in elektronike, ki svoj navdih jemlje v entropiji zaprtih in odprtih sistemov. Entropija je povezana z naključnostjo, torej odsotnostjo informacij – v živih bitjih je ta prvobitna informacija DNK, ki entropijo nadzoruje, preprečuje razkroj. Intervencija plesalca tu ni samo gibalna ampak tudi zvočna, ob manipulaciji z elektronsko napravo pa glasbenik plesalcu dodaja in odvzema možnosti dialoga z okolico, pretoka informacij.
Flamenko je grajen na urejeni strukturi, ki se v veliki meri oslanja na ritem, orodje v pričujoči predstavi pa so sekundarna usta, ki jih plesalec dobi s tem, ko elektronska naprava preko napetosti, sprožene z udarci plesalca, proizvaja zvoke, ki plesalčevo telo podaljšajo v prostor. Raste torej nov gradnik, tujek v začrtani strukturi, entropija v večjem planu.
Predstava sledi razvoju družbenih struktur v civilizaciji – vsaka inhibicija kolektivne želje/potrebe entropijo poveča do te mere, da ni vzdržno in pritisne na vzvod spremembam. Enako diktiranje glasbene sekvence s strani glasbenika sproži polarizacijo in upor prehaja iz objekta (plesalec) v vodstveno strukturo (glasbenik). (vabljeni na ogled predstave Entropija v nedeljo, 20. novembra ob 20.00 v Plesni teater Ljubljana. Plesno predstavo eksperimentalnega flamenka je koreografiral in v njej tudi pleše Mitja Obed, avtor in izvajalec glasbe pa je Fernando Leria Jiménez. Premiera je bila v Madridu gledališču Nave73 v Madridu pred mesecem dni, kjer sta izvajalca imela tudi umetniško rezidenco, ki jima je omogočila razvoj predstave. S predstavo nastopata 22.11. v Zagrebu v Muzeju sodobne umetnosti in s kratkim izsekom iz predstave 19. novembra v Layerjevi hiši v Kranju.)
