Posvetitev pomladi je izjemna plesno baletna partitura, z jasno dramaturško linijo. Seva ekstatičnost in subtilnost, ki prav kliče po utelešenju. S Posvetitvijo pomladi sem se doslej ukvarjal že trikrat, zato so me tokrat zanimala drugačna telesa, njihovi nadomestki − lutke, ki pa ne zmorejo živeti brez animatorja. Torej potrebujejo človeka, ki jih manipulira. Prav manipulacija je bila tema, ki smo jo postavili v ospredje. Ritual žrtvovanja je grozljiva manipulacija in izbira žrtve odpira vprašanje, kdo v resnici izbira, čemu in komu služi žrtvovanje mladosti in zakaj naj bi verjeli, da smrt vodi k ponovnemu rojevanju?
Postavitev je nastajala ob razmisleku, kako preseči meje določene uprizoritvene oblike. Nismo se ukvarjali s plesno predstavo, ne z lutkovno predstavo, tudi z gledališko uprizoritvijo ne, temveč nas je zanimalo, kako vse te možnosti združiti tako, da bo združevanje različnih uprizoritvenih oblik ustvarilo vsebinske nastavke za našo uprizoritev. Iz tega smo gradili dogajanje.
Možno je, da je kdo že kdaj razmišljal na podoben način. Skupaj s sodelavci pa smo ustvarili nekaj lastnega. To šteje. (je za naš portal razmišljal režiser predstave Posvetitev pomladi Matjaž Farič, ki bo doživela premiero v četrtek, 21. marca, ob 20.00 na Odru pod zvezdami Lutkovnega gledališča v Ljubljani. Predstava je namenjena mladim (14+) in odraslim gledalcem. Sodelavci lutkovnega baleta so: avtorica likovne podobe Barbara Stupica, dramaturginji Staša Prah in Nika Švab, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, avtor video projekcij Jure Lavrin, igralci Voranc Boh, Jan Bučar, Lovro Finžgar, Klemen Janežič k. g., Iztok Lužar, Matevž Müller in Dušan Teropšič k. g.
Pa še nekaj stavkov o Matjažu Fariču iz gledališkega lista. Rojen leta 1965 na Ptuju je začel plesno in koreografsko kariero v osemdesetih letih, po šolanju na mariborskem Konservatoriju za glasbo in balet se je vpisal na študij na dresdenski Palucca Schule, kjer je leta 1987 diplomiral. Naslednjih dvajset let je plesal in koreografiral, s svojimi predstavami obredel večji del sveta, ustanovil več plesnih kolektivov in prejel številne nagrade. Leta 1991 je v Slovenskem mladinskem gledališču ustvaril predstavo Veter, pesek in zvezde ter zanjo prejel nagrado Borštnikovega srečanja. V letih 1994–1997 so sledile reinterpretacije baletnih klasik: Labodje jezero, Romeo in Julija, Posvetitev pomladi in predstava Trilogija – zadnje dejanje. Za to delo je prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 2010 je diplomiral še iz gledališke in radijske režije na AGRFT. Kot koreograf in režiser redno sodeluje z institucionalnimi in nevladnimi gledališkimi hišami v Sloveniji, vodi in kurira pa tudi festival Front@. Vabljeni na lutkovni balet.)
