Končno. Končno sem dočakala čas, ko lahko napišem, rečem, zavriskam od navdušenja: Vrnili smo se v plesne dvorane! Kakšno olajšanje! Ko pogledam nazaj in se vprašam, kaj smo se iz tega obdobja naučili, lahko zatrdim, da bomo gotovo bolj cenili stvari v življenju in našo svobodno voljo. Priznam, resnično se mi je bilo težko sprijazniti z dejstvom, da moram za nekaj časa pozabiti na treninge in vse projekte. Vendar v trenutku, ko je plesni klub zaprl svoja vrata, sem v mislih že začela iskati rešitve in načine, kako bom ohranjala stik s svojimi plesalci. Prav spomnim se, da sem si vzela tisti vikend za razmislek, se odklopila od vseh socialnih omrežij in negativnih novic ter samo iskala možne rešitve, kako naprej.
Sem oseba, ki je težko brez dela. Obožujem svoj poklic, obožujem ples, stik s plesalci, kreativno ustvarjanje, nove projekte in zato sem se odločila, da način treningov ter ohranjanje stika s plesalci prilagodim in prenesem v ‘online svet’. Celotna zadeva mi je bila nova, zato sem imela v času karantene, iskreno, več dela kot prej. Sem trenerka plesalcev tekmovalcev, kjer med celotno plesno sezono ustvarjamo koreografije za tekmovanja. Zavedam se, da je za dosego ciljev ključna motivacija. Ko motivacije ni, se težko spravimo v delo in pogon česarkoli. Moje največje vprašanje je bilo: Kako ohraniti motivacijo plesalcev? Zavedala sem se, da če uspem ohraniti njihovo motivacijo, mi bo uspelo ohraniti tudi njihovo plesno formo.
Zato sem šla v akcijo in uvedla številne aktivnosti, s katerimi sem vzdrževala njihovo fizično kot tudi psihično pripravljenost.
FIZIČNA PRIPRAVLJENOST
Ključno je bilo, da plesalci ohranjajo svojo fizično pripravljenost, za katero sem poskrbela tako, da so imeli dvakrat tedensko online treninge. Za vsak trening posebej sem pripravila načrt vaj, ki so si sistematično sledile. Treningi so vsebovali raztezanje, vaje za moč, vaje za tehniko in ponavljanje posameznih elementov (piruete, skoki, različne povezave …). Prav tako sem iz tedna v teden stopnjevala intenzivnost vaj in dodajala nekoliko zahtevnejše vaje. Plesalce sem med treningom aktivno usmerjala in jih popravljala pri izvajanju vaj. Vsekakor je bilo nekoliko težje, ker se jih nisem mogla fizično dotakniti, vendar sem se vedno potrudila z dodatno razlago, kako gib pravilno izvesti, in ga tudi sama demonstrirala.
DNEVNO IZVAJANJE VAJ
Ob začetku karantene so dobili sklop vaj, ki so jih morali izvajati dnevno. Nato so mi pošiljali posnetke z izvedbo vaj. Za vsakega plesalca sem si vsak dan vzela čas, pregledala in analizirala video, njegove vaje in jim ob vsakem poslanem videu napisala, na kaj morajo biti pozorni, kaj morajo popraviti in kaj so že izboljšali.
USTVARJANJE KOREOGRAFIJ
Vsak teden, petek in soboto, smo imeli ‘online class’, kjer so sami sestavljali koreografije, vodili svoj trening in se med seboj učili koreografij, sama pa sem jim pošiljala napotke in usmeritve. Tako je imel vsak priložnost ustvariti svojo koreografijo in izraziti sebe.
PLESNO-IZOBRAŽEVALNE VSEBINE
Ni bilo lahko vsak dan ohranjati motivacije za vaje, zato sem se odločila, da jim pošiljam tudi plesno-izobraževalne vsebine. Posnela sem video, dolg okoli 20 minut, kjer sem odgovarjala na njihova vprašanja, jim pojasnjevala, kako ohranjati motivacijo, razložila pomembnosti treninga, prehrane … Poučila sem jih, kako se psihično pripraviti na tekmo, kaj storiti in kako si pomagati, če ne verjameš vase, jim pripovedovala o samopodobi in še o številnih temah, ki so mi jih plesalci napisali. S tem sem jim želela vliti optimizem, pogum in samozavest.
OHRANJANJE KREATIVNOSTI
Obožujem kreativnost. Zato sem se odločila, da naredimo dva karantenska projekta, s katerima sem jim želela ponuditi lastno ustvarjalnost. Naredili smo čudovit video ob svetovnem dnevu Zemlje in ob svetovnem dnevu plesa. Vsakemu plesalcu sem razdelila vloge, nato pa sem jim pustila svobodo plesnega gibanja.
Resnično sem bila aktivna. Več ur dnevno je bilo potrebnih, da sem pregledala vsak posnetek plesalca posebej in ob analizi napisala popravke, pojasnila, na kaj mora še paziti. Želela sem, da kljub neprijetni situaciji ostanejo tako v fizični kot psihični pripravljenosti. Ogromno energije in časa sem namenila spodbujanju, motiviranju in hkrati njihovi plesni aktivnosti. Moj cilj je bil, da jih na drugačen način združim in jim omogočim kreativnost ter pogled na situacijo z drugega zornega kota. Želela sem jim vliti upanje in voljo, naj si ta čas vzamejo za svoj plesni in osebni napredek. Menim, da mi je uspelo. Moj trud se je poplačal. Po vsakem treningu in plesno-izobraževalni vsebini so se mi zahvalili za ves moj trud, vsak dan so mi pošiljali dogovorjene vaje, prav tako sem imela ogromno podporo staršev, in zdaj, ko smo nazaj, imam občutek, kot da nikoli ne bi odšli. Ponosna sem na svojo ekipo. Resnično lahko trdim, da smo ekipa v pravem pomenu. Napredek plesalcev je viden, čutim energijo in povezanost med njimi, in to je vse, kar sem želela. Uspelo je. Zdaj pa en velik vdih in izdih ter s polno paro naprej, novim ciljem naproti. (je na blogu Živim s plesom razmišljala Maja Vidonja, koreografinja, pedagoginja in plesalka iz PK in PŠ Miki)
