Pozdravljena, Claudia, glede na tvoj CV izpolnjuješ vse potrebne pogoje za kandidaturo umetniške vodje ljubljanskega baleta. Ali ti mogoče kaj manjka?
Menim, da ustrezam zahtevanim pogojem ob razpisu za umetniškega vodjo baleta, ki je bil objavljen na strani Zavoda RS za zaposlovanje, ki so:
− univerzitetna izobrazba oziroma najvišja izobrazba plesne smeri (novembra 2019 sem kot prva diplomirala na Akademiji za ples, smer balet, pridobila naziv diplomirani plesalec, koreograf, kar trenutno predstavlja najvišjo izobrazbo v plesni (baletni) smeri v RS. V oktobru bom (tudi kot prva generacija) nadaljevala študij na magistrski stopnji);
− aktivno znanje enega in pasivno znanje enega svetovnega jezika (aktivno govorim angleški, pasivno pa ruski jezik; moja aktivna hrvaščina se verjetno ne šteje za svetovni jezik.);
− sposobnost za organiziranje in vodenje baletnega ansambla (v svoji več kot 35-letni profesionalni baletni karieri sem poleg svoje osnovne zaposlitve kot baletna plesalka uradno opravljala še razne druge zadolžitve v naši operno-baletni hiši: asistentka koreografa (kar predstavlja od leta 2003 moje uradno delovno mesto), baletna pedagoginja za vodenje baletnih treningov, koordinatorka baleta (delo v baletni pisarni), asistentka treh umetniških vodij baleta (Darinka Lavrič Simčič, Irek Mukhamedov, Sanja Nešković Peršin), producentka baleta (organizacija baleta, predstav); v vseh teh funkcijah, ki sem jih postopoma začela opravljati leta 2002 (18 let izkušenj), sta prisotna organiziranje in vodenje baletnega ansambla).
Koliko možnosti imaš glede na to, da ravnatelj Staš Ravter in Petar Đorčevski, aktualni vodja po pooblastilu (ki pa nima zahtevanih pogojev), razglašata naokoli, da je razpis »samo pro forma« in je vse dogovorjeno, da Petar ostane na tej funkciji?
Veliko je govoric, vendar sem se odločila, da se nanje ne bom ozirala. Razpis je bil javen, nanj sem se uradno prijavila. Želim si, da bodo stvari naprej potekale v skladu z veljavnimi akti ter da se bodo kompetentne osebe odločile za kandidata, ki ustreza razpisu in je poleg tega predložil vizijo, ki bo po njihovem mnenju najbolj ustrezala viziji prve operno-baletne hiše v RS v prihodnjih petih letih.
Veliko vlogo in vpliv ima tudi predsednik sveta in predsednik DBUS Tomaž Rode. Tomaža ti zelo dobro poznaš, celo nekaj časa si delala z njim. Kako razmišljaš ob tem?
Res je, Tomaža Rodeta sem dobro poznala skozi svoje delo kot tajnica DBUS in njegova asistentka pri vodenju Mladega slovenskega baleta (MSB) med letoma 2014 in 2016. Verjela sem Tomaževim številnim zamislim, bila predana delu, ni mi bilo težko tudi po vse dneve preživeti v gledališču, če je bilo treba. Po Tomaževih navodilih sem med drugim koordinirala delo MSB z ljubljanskim in mariborskim baletnim ansamblom, kar je bilo zaradi njihovih samostojnih projektov večkrat precej zapleteno in mi je vzelo ogromno časa. Naj poudarim, da sem to delo prevzela prostovoljno in brez finančnega nadomestila ob svojem rednem delu v Operi. Ko sem bolje spoznala način dela Tomaža Rodeta, se z njim v marsičem nisem strinjala, zato sem jeseni 2016 izstopila iz vseh funkcij DBUS, kot članica pa sem v društvu ostala do danes, in to tudi nameravam v prihodnje. O konkretnih razlogih svojega ‘odhoda’ ne želim javno govoriti, sem jih pa Tomažu takrat v pisni obliki tudi izročila. Mogoče kdaj, ko bom v penziji, napišem knjigo o prigodah v svoji baletni karieri, ki jih ni malo (smeh), pa zapišem še kaj v tej smeri … Morda pa bom takrat popolnoma zaprla svojo baletno knjigo in se posvetila družini, kolesarjenju in sprehodom po gozdu s svojimi kužki. Bo verjetno veliko koristneje zame. Res je, da se je prihodom Petra Đorčevskega kot ‘umetniškega vodje baleta po pooblastilu v.d.ravnatelja’ (le kdo si je izmislil to funkcijo – brez uradnega razpisa!?) v naši operno-baletni hiši začel aktivno pojavljati tudi Tomaž Rode, ki smo ga pred tem (kljub temu da je bil že prej član in tudi predsednik Sveta zavoda) bolj redko videli. O marsičem se govori, marsikaj tudi sama konkretno vem, pa resnično ne bi zdaj o tem. Vsekakor menim, da mora biti umetniški vodja oseba, ki sama sprejema odločitve, za katerimi stoji in za katere odgovarja. Seveda umetniški vodja lahko (skorajda mora) poslušati mnenja raznih strokovnih sodelavcev, s katerimi sodeluje, vendar morajo biti vse odločitve glede vodenja baletnega ansambla izrecno njegove, sprejete kot rezultat njegovega profesionalnega znanja, vizije in nikakor ne osebnih interesov in prijateljstev.
Na kaj se boš osredotočila, če boš izbrana? V nekaj stavkih nam razloži svoje videnje ljubljanskega baleta v prihodnje.
Najprej naj povem, da se prijavljam za to mesto izključno zaradi težav, ki (po mojem mnenju) že leta pestijo naš baletni ansambel. Veliko je neurejenih stvari znotraj hiše in na državni ravni, ki jih nihče ne more (noče) urediti. Ves čas poslušam: ”/…/ v našem sistemu se nič se ne da narediti /…/” No, s tem se ne strinjam. Marsikaj bi se lahko spremenilo, uredilo, samo treba je delati na tem, in jaz sem se pripravljena boriti za to, v kar verjamem. Vse se da, če se hoče – je moje življenjsko pravilo. ‘Jokcati’ in ‘stokcati’ ter kriviti druge za svojo nesrečo je najlažje, vendar dolgoročno gotovo slabo in brez pozitivnih rezultatov. Glavne težave, ki se jih želim lotiti in jih rešiti, sem opisala v svoji oddani prijavi in jih zdaj ne bom podrobno opisovala, morda pa povem nekaj glavnih smernic, saj se je razpis uradno 26.7. zaključil in tako mislim, da s tem ne kršim nobenih pravil. Umetniški vodja balet SNG Opera in balet Ljubljana se mora kot osnovno zavedati, da vodi baletni ansambel v prvi državni umetniški ustanovi v Sloveniji, ta pa predstavlja del Evropske unije. Njegova primarna naloga je, da z dobro organizacijo in vodenjem baletnega ansambla skrbi za raznovrsten program predstav na visoki profesionalni ravni, ki bodo polnile naše gledališče in hkrati vzdrževale visoko kakovost baletnega ansambla, da se bo ta lahko primerjal velikimi in uspešnimi nacionalnimi baletnimi ansambli v Evropi in svetu. Vzporedno s tem pa mora poskrbeti, da ansambel goji svojo identiteto ter svojstveno prepoznavnost.
Izrednega pomena je najti pravo razmerje med klasičnimi, neoklasičnimi ter sodobnejšimi predstavami. Kot že samo ime našega zavoda pove (Opera in Balet), se v naš baletni ansambel zaposluje le šolane profesionalne baletne plesalce. Klasični ‘železni’ baletni repertoar bi zato moral predstavljal temelj baletnega programa. Klasična umetnost je brezčasna, tako kot v glasbi, slikarstvu in dramski umetnosti, tako tudi v baletu. S stalno ponudbo različnih klasičnih baletov tako ohranjamo dragoceno izročilo klasičnega baleta, plesalci ohranjajo v pravi kondiciji svoj osnovni inštrument – svoje telo, pa tudi občinstvo te predstave izredno rado obiskuje, saj so bile v preteklosti dobro zasedene, večkrat tudi razprodane. Poleg klasičnega je izredno pomemben tudi sodobnejši repertoar, neoklasične predstave in dramski baleti, saj so za ansambel, njegovo kakovost in plesno širino pomembni raznoliki plesni izzivi, pa tudi občinstvu moramo nuditi pestro paleto kakovostnih predstav.
Prva težava, ki bi se jo morali lotiti na ravni države, je gotovo (ne) upokojevanje plesalcev, težava, ki se vleče že leta. Redno zaposleni plesalci se starajo, nekateri so dosegli že magično številko 55 let, česar v zgodovini baletne umetnosti (verjamem) še ni bilo. Vemo, koliko časa je vrhunski športnik lahko vrhunski, baletno umetnost pa po svoji tehnični zahtevnosti prav gotovo lahko primerjamo z vrhunskim športom. Treba je poskrbeti za naše ‘starejše’ plesalce na dostojanstven način, ki jim bo omogočil kakovostno življenje po zaključeni aktivni plesni karieri, in tako sprostiti delovna mesta za mlade plesalce, ki jih za izvedbo klasičnega repertoarja nujno potrebujemo.
Baletno sistemizacijo bi bilo po mojem mnenju nujno pregledati, spremeniti, dopolniti. Predvsem pogrešam baletne korepetitorje in delovna mesta baletnih mojstrov.
Na splošno mislim, da mora biti umetniški vodja človek s trdno vizijo, katero mora poskušati izpeljati v največji možni meri skozi svoj mandat. Imeti moram profesionalen odnos s svojimi plesalci in drugimi zaposlenimi v naši hiši. Pozabiti mora na osebne zamere iz preteklosti, simpatije iz sedanjosti in poskušati biti pravičen in enak do vseh. Pomembno je njegovo tesno sodelovanje z baletnimi mojstri, oziroma asistenti, baletnimi pedagogi in koreografi, saj ti skozi svoje delo preživijo največ časa z baletnimi plesalci in jih zato najbolje poznajo. Zavedati se mora, da je njegova funkcija v veliki meri vezana na pisarniško delo, organizacijo ter da je njegovo umetniško ustvarjanje v tem času v podrejenem položaju. Z nastopom na tem delovnem mestu umetniški vodja sprejme veliko odgovornost do slovenskega baleta, publike in naše države na sploh, zato njegovo vodilo nikakor ne smejo biti osebni interesi, temveč želja dvigniti baletno umetnost v Sloveniji na višji nivo, pri tem ohranjati našo tradicijo, poiskati našo širšo prepoznavnost in zadovoljiti našo cenjeno publiko.
Če bom slučajno izbrana na to mesto, se bom trudila delovati po načelih in smernicah, ki sem jih tukaj zapisala. Vem, da mi ne bo lahko, vem tudi, da marsikomu verjetno ne bom po volji, vendar tudi ni moj cilj biti vsesplošno priljubljena, ker se zavedam, da je to na takšnem delovnem mestu nemogoče. Se bom pa trudila delovati pošteno, pravično, iskreno, kakršna tudi sicer sem, dela se ne bojim, to pa pričakujem tudi od svojih sodelavcev.
Prijavljenih je še nekaj kandidatov, želim jim srečno in naj izberejo med nami tako, kot mislijo, da je najbolje za slovenski balet.
