Breakdancer Bojan Čuk odločno. Laik bi bolje ocenil sposobnosti plesalcev kot sodnik

"Kar se tiče tekmovanj samih in plesa, ki mu pravimo breakdance oz. bboying, sem mnenja, da imajo na otroke tako pozitiven kot tudi negativen vpliv. Zadeva je podobna kot pri vseh ostalih plesih ali športih. Otroci prek tekmovanj največkrat prvič pridejo v stik z drugimi plesalci iste zvrsti; sicer na treningih vedno vadijo z vrstniki, a te sčasoma spoznajo in jih ne dojemajo več kot resne potencialne nasprotnike. Čeprav se lahko med seboj primerjajo glede na usvojene plesne elemente in še vedno do neke mere en drugemu predstavljajo vir motivacije, to sčasoma čedalje bolj izginja. Tako lahko pride do stagnacije in nemotiviranosti celotne skupine otrok. Tekmovanje to stanje popolnoma spremeni; otroci spoznajo nove vrstnike, ki morda plešejo povsem drugače ali znajo neke zahtevnejše elemente. Ti postanejo nova meja, ki si jo otroci želijo doseči; razumljivo je, da hočejo biti boljši od drugih. To vidim kot pozitivno lastnost tekmovanj. Nič slabega ni v spoznavanju novih oseb, deljenju mnenj in idej. Slabost tekmovanj je seveda to, da ta lahko postanejo sama sebi namen. Morda me ljudje ne bodo razumeli – mar ni bistvo vsakega športa tekmovanje? Otroci plesa, ki mu pravimo breakdance, ne začnejo plesati zaradi tekmovanj, temveč zato, ker je nenavaden, zanimiv in zabaven. Ne ozirajo se na to, kaj, kako in zakaj to počnejo. Ko se prvič udeležijo tekmovanja, se lahko kot plesalci precej spremenijo. V kolikor so na nekem tekmovanju izgubili, se bodo spraševali, zakaj. Samo po sebi to ni nič slabega, človek se stalno lahko izboljšuje. Težava je v tem, da ples – no, vsaj naš ples, za ostale si ne bi upal podajati mnenj – ni tako natanko definiran, kot npr. nek šport, pri katerem je dosežke možno fizično izmeriti (v metrih, sekundah …). Sicer obstajajo nenapisana pravila in kriteriji ocenjevanja, a v končni fazi je odločitev sodnika vedno v določeni meri subjektivna. Tako lahko otroci začnejo početi stvari, za katere mislijo, da jih bodo sodniki znali ceniti, in ne stvari, ki so njim resnično všeč in jih veselijo. V kolikor pride do takšne spremembe mentalitete v tekmovalcu, se bo spremenil njegov odnos do plesa, celoten pogled na to stvar – to se bo odražalo tudi v njegovem plesu. Vprašanje je, v kolikšni meri se nov pogled razlikuje od prvotnega. Zdaj sem načel večno debato o tem, kje je meja med tem, da nekaj počneš zase in ne za druge ljudi. Ne bi se rad dalje spuščal v ta aspekt, vsak naj si zasnuje lastno mnenje. Zgolj omeniti sem želel nekaj, kar ima lahko po mojem mnenju (tudi) negativne posledice.

… večina slovenskih plesalcev breakdancea takega tipa tekmovanj izogiba …

Zdaj še o kvalifikacijskem turnirju v Murski Soboti oz. takem načinu tekmovanja v povezavi s tem plesom nasploh. Težava je v tem, da ta način tekmovanj nima nobene vrednosti v mednarodni breakdance sceni. Breakdance pač ni organiziran v smislu državnih in svetovnih prvenstev. Kot sem že prej omenil, tako kot ni natanko izmerljivih stvari, ki bi določale, kdo je boljši, tako tudi ne obstaja eno samo tekmovanje oz. tip tekmovanja, kjer bi se pokazalo, kdo je najboljši. Posamezniki oz. organizacije po celem svetu prirejajo različna tekmovanja in vsako ima svoje lastnosti oz. značilnosti. Tam, kjer je interes in denar za organizacijo nekega tekmovanja, tam bodo tudi raznorazni plesni dogodki. Sčasoma ljudje vidijo, katera tekmovanja oz. dogodki so jim najbolj všeč, razširijo se govorice in po določenem času ljudje točno vedo, kaj se skriva, npr. za imenom R16 ali Circle Kingz. Težava je v tem, da je breakdance v Sloveniji v okviru Plesne zveze Slovenije organiziran v smislu državnega tekmovanja. Verjamem, da ta sistem dobro funkcionira pri drugih plesih, a pri breakdanceu temu žal ni tako. Različne plese na teh tekmovanjih ocenjujejo isti sodniki. Iskreno povedano, ne vem, kakšna teoretična osnova je dana sodnikom, na podlagi katere naj bi bili te sposobni ocenjevati ta ples, a v nobenem primeru ni zadostna. Tega resnično ne želim reči v žaljivem smislu, a ti ljudje enostavno ne vedo, na kaj biti pozoren ob ocenjevanju nekega breakdance battla oz. bitke. Človek dobi občutek, da bi nek laik bolje ocenil sposobnosti plesalcev –  pa saj tudi ne gre pričakovati, da bi znali ocenjevati ples, ki ga v življenju niso plesali. To in mnogo drugih dejstev je vzrok temu, da se večina slovenskih plesalcev breakdancea takega tipa tekmovanj izogiba. Težava pri vsem skupaj je to, da povprečnemu Slovencu besedna zveza "državni prvak" nekaj pomeni, medtem ko mu to, da je nekdo zmagal na nekem majhnem, krajevnem tekmovanju nekje v Sloveniji, ne pomeni nič (četudi bi konkurenca na manjšem tekmovanju bila veliko večja). Že samo to je dovolj velika motivacija, da se ljudje želijo udejstvovati v okviru takih tekmovanj in poskušajo pridobiti odobravanje sodnikov, ki v življenju niso bili priča pravi obliki tega plesa." (je za naš portal komentiral dogajanje in ocenjevanje sodnikov na Pokalnem plesnem turnirju v Murski Soboti trener Bolerove breakdance skupine Bolero Familly Guys Bojan Čuk.)
… razlog za to naj bi bil tudi, ker sodniki nimajo niti teoretičnih osnov za ocenjevanje tega plesa …