Ali minister prof.dr. Žiga Turk sovraži ples tako zelo, da ga bo kar ukinil?

Plesnim ustvarjalcem je potrebno omogočiti normalne pogoje za življenje in delo.

"Spoštovani gospod minister prof. dr. Žiga Turk, iz medijev smo izvedeli o vaši nameri o ukinitvi Centra sodobnih plesnih umetnosti. Verjetno že veste, o čem bo šlo to pismo, in imate prav: vaši odločitvi ustvarjalci sodobnega plesa – plesalci, koreografi, producenti, teoretiki, kritiki in zgodovinarji s področja, poleg umetnikov, ki to prakso soustvarjajo z znanji z drugih umetniških področij – soglasno in z vso odločnostjo nasprotujemo. Poskušali vam bomo razložiti, zakaj bi bila takšna odločitev za nas smešna, če ne bi bila za področje, s katerim se ukvarjamo, tragična in nesrečna.

Center za sodobne plesne umetnosti je bil odprt letos januarja …
Prvič. Center za sodobni ples je prva in edina slovenska nacionalna institucija umetniškega področja, ki je po desetletjih boja za afirmacijo te prakse v nacionalnem in kasneje v državnem okviru možnost »legalizacije« dobilo z Nacionalnim programom za kulturo 2008-2011. Po ustanovitvi strokovne komisije in študijah, ki jih je po naročilu Ministrstva za kulturo ta opravila, je bil v sodelovanju  in s konsenzom stanovskega Društva za sodobni ples Slovenije in strokovnih služb Ministrstva za kulturo pripravljen ustanovni akt, s katerim je predhodna vlada v zadnji fazi svojih operativnih pristojnosti CSPU tudi ustanovila (13.07.2011), zaradi neizglasovane nezaupnice, po kateri Sveta zavoda ni bilo več mogoče imenovati, pa so bile dejavnosti v zvezi s Centrom zaradi postopkovnih določil v ustanovnem aktu preprosto onemogočene. CSPU ni bil ustanovljen niti kot agencija za distribucijo subvencij niti kot tehnično-administrativni servis za tekoče plesne dejavnosti, ampak kot institucija, ki bi s svojim programom umetnikom zagotovila ustvarjalne pogoje, primerljive z evropskim kulturnim kontekstom, s katerim je bil slovenski sodobni ples od svojih začetkov v 20. letih 20. stoletja povezan na mrežne načine, ki jih danes Evropska unija promovira z imenom umetniške in kulturne mobilnosti. Pozivamo vas, da tej instituciji omogočite konstitutivno priložnost, ki je po ustanovitvi zaradi političnih in z njimi pravno-formalnih okoliščin preprosto ni mogla imeti.
… kmalu pa naj bi bil ukinjen.
Drugič. O tem, kaj slovenski sodobni ples s svojo zgodovino pomeni za domači in mednarodni prostor ter kako se je umeščal v dotične kontekste, se nam zdi ministra, ki je s svojim ministrskim resorjem med drugimi zadolžen tudi za to umetniško področje, nemprimerno »šolati«, kljub temu pa dovolite, da na kratko povzamemo nekaj dejstev, mimo katerih ne moremo. (1) Zapoznela institucionalizacija sodobnega plesa je povezana z dejstvom, da so to umetniško prakso moderne Evrope pri nas začele emancipirane ženske umetnice, še preden so dobile po letu 1945 splošno volilno pravico, in da so zaradi pomanjkanja politične moči, ki je imelo različne razloge in ki je povezano med drugim tudi s prvim dejstvom, umetnice in umetniki sodobnega plesa desetletja prisiljeni delovati v neprimernih pogojih. (2) Slovenski sodobni ples je od 30. let 20. stoletja dosegal vidne mednarodne uspehe na svetovnih odrih (o nekaterih danes priča mednarodna plesna zgodovina), še posebej pa so se mednarodni uspehi povečali v zadnjih treh desetletjih (v času osamosvajanja Republike Slovenije in po njeni osamosvojitvi), ko so posamezni koreografi s svojimi kolektivi in umetniškimi deli obšli takorekoč vse celine in najvidnejša svetovna plesna središča in festivale, prejemali pomembne mednarodne nagrade za svoja dela in ko je Ljubljana nekaj časa brez vidnejše sistemske državne podpore za delovanje te umetniške prakse veljala poleg Bruslja, Berlina, Lisbone, Pariza in Dunaja za eno od evropskih sodobno-plesno središč; v 90. letih kot edina v Vzhodni Evropi. Zaradi pomanjkljivega posluha političnih odločevalcev in zaradi izčrpavanja dejavnikov na področju sodobnega plesa so nas na vseh črtah s premišljenimi in reaktivnimi koncepti kulturne politike in sistemskimi rešitvami začele prehitevati nekdanje države vzhodnega bloka. (3) Na temelju mednarodnih uspehov in vključenosti sodobnega plesa v mednarodne mreže je Ministrstvo za kulturo v 90. letih uvedlo kriterija mednarodnega sodelovanja in mednarodnih koprodukcij, s katerima se danes med ostalimi kriteriji ocenjuje celotno področje uprizoritvenih umetnosti in prinaša točke umetniškim projektom. Prve mednarodne koprodukcije so v slovenskem kulturnem prostoru na področju uprizoritvenih umetnosti – in bodimo odkriti: v slovenski umetnosti na sploh – uspeli izposlovati prav koreografi sodobnega plesa. In to z uglednimi belgijskimi, britanskimi, nemškimi, nizozemskimi, baltiškimi, islandskimi, avstrijskimi idr. producenti in plesnimi institucijami. (4) Koreografi in plesalci smo izmed državnih nagrad prejemniki Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, ob katerih pa se sprašujemo, zakaj so bile sploh podeljene, če nam država hkrati ni sposobna priznavati ustreznih ustvarjalnih in delovnih pogojev. (5) Slovenska plesna teorija in zgodovina s svojo skromno bibliografijo, v kateri pa so evidentirani nekateri resnično vrhunski, pa tudi zgodovinsko prelomni naslovi, si je s posameznimi strokovnjaki in znanstveniki pridobila mednarodni ugled, ki pa danes plemeniti študijske programe na univerzah v Združenih državah Amerike in po Evropi, saj domače razmere njihovemu delu niso naklonjene. – Če želite, lahko seznam argumentov in referenc, ki pričajo o zgodovinskem doprinosu slovenskega sodobnega plesa domačemu kulturnemu prostoru, zelo razširimo.
Na odprtju od leve proti desni Igor Tršar, v.d. Centra, Bara Kolenc predsednica Društva za sodobni ples, Iztok Kovač, vodja Španskih borcev in nekdanji minister za kulturo Boštjan Žekš.
Tretjič. Argument socialne solidarnosti in participacije pri nošnji posledic kriznih razmer je za področje sodobnega plesa neposrečen paradoks, saj smo sodobno-plesni ustvarjalci navzlic neizpodbitnemu prispevku k slovenski umetnosti, kulturi in mednarodnemu ugledu Slovenije s svojo dejavnostjo v zadnjih 80-letih na domačih tleh v srečnih razmerah prejemali mesečni dohodek, ki  ustreza temu, čemur finančni sektor s sodobnim jezikom pravi: zajamčena ali, kadar so razmere boljše, minimalna plača. Že dolgo je tega, odkar je naša solidarnost s slovenskim kulturnim prostorom trčila ob meje norosti, zato vas pozivamo, da ste tokrat vi, politični odločevalci, solidarni z nami in nam – tako kot drugim primerljivim družbenim, umetniškim in kulturnim praksam – omogočite primerne pogoje za življenje in delo.
Četrtič. Krčenje sredstev na področju umetnosti, znanosti, šolstva in kulture nas na splošno skrbi in vzbuja nezaupanje, saj verjamemo, da so krizne razmere, iz katerih se niti Slovenija niti mednarodni kontekst ne zna izvleči, v resnici znamenje podhranjenosti dotičnih dejavnosti. Če ne zmoremo proizvesti nikakršnih ekonomskih, političnih in družbenih konceptov, s katerimi bi se krize lotili na učinkovit način, potem je več kot očitno, da gre tu za pomanjkanje tistih karakteristik, ki jih s svojimi dejavnostmi običajno generirata znanost, umetnost in šolstvo, vključno s sodobnim plesom: inventivnosti, domišljije, kolaborativnega ustvarjanja in občutka za drugega ali drugo – za razliko, ki je predpogoj abstraktnega in invetnivnega mišljenja. Zato menimo, da s krčenjem sredstev kulturnim, izobraževalnim in znanstvenim institucijam vlada v izhodišču postopa zelo kratkoročno in ekskluzivno. Predlagamo nasprotno: da aktualni ministrski resor s svojim širokim spektrom dejavnosti poveča sredstva na omenjenih področjih in premisli, kako okrepiti te dejavnosti in kako je mogoče koncepte, metodologije, iznajdbe in postopke, ki jih te dejavnosti generirajo, implementirati v širši spekter družbenih dejavnosti. Neposredno učinkovitih konceptov seveda nikoli ni brez mentalnih in kreativnih temperatur, ambientov in okolij, ki takšne (tudi gospodarske) koncepte in mišljenjska orodja šele omogočijo.
Plesni kritik in dramaturg Rok Vevar je skupaj z Baro Kolenc iniciator peticije proti ukinitvi Centra za sodobne umetnosti.
Spoštovani gospod minister prof. dr. Žiga Turk, čeprav smo v strategijah in taktikah upora proti (kulturno-)politični ignoranci ali enostranskim odločitvam oblasti inventivni in dobro izurjeni, bi si našo inventivnost želeli tokrat resnično usmeriti v širok spekter tistega, kar si predstavljamo pod umetniškim ustvarjanjem in produkcijo na področju sodobnega plesa.  Ker vemo, da cenite pridobitve slovenske  države vključno s civilnim dialogom, vemo, da pred posvetovanjem s stroko in pred sestankom z nami ne boste sprejemali enostranskih odločitev.
(sta v pričakovanju odgovora ministra Turka, v imenu Društva za sodobni ples zapisala Rok Vevar in Bara Kolenc. Vse pozivata na podpis peticije proti ukinitvi Centra sodobnih plesnih umetnosti na http://www.sodobniples.si/peticija-cspu

View Gallery 5 Photos