Minotaver. Trn v peti Evrope ali zadnji grški junak?

 Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Janisa Varufakisa z naslovom Globalni minotaver, Amerika, Evropa in prihodnost svetovnega gospodarstva (prevod: Seta Knop in Marjana Karer, urednil: Rok Kogej, strokovni pregled: Polona Domadenik, izdala Cankarjeva založba, urednica Ana Ugrinović)., 278 strani, 32,96 EUR.
Janisa Varufakisa najbrž najbolje poznamo kot nekdanjega grškega finančnega ministra, ki je buril duhove Evrope s svojimi drznimi izjavami, pa tudi videzom in obnašanjem. Manj ljudi ga pozna kot visoko izobraženega intelektualca, matematika in ekonomista, akademika, publicista, blogerja in pisatelja. V Globalnem minotavru, izjemno berljivi in pronicljivi knjigi, nam Varufakis prek prispodobe o kretskem Minotavru razlaga zgodovino svetovnega gospodarstva in navede razloge za zlom in gospodarsko ter finančno krizo, ki je doletela cel svet. Naslovni Minotaver so Združene države Amerike, ki so v prvem delu tega obdobja hranile preostanek sveta, v drugem pa s svojimi primanjkljaji goltale njegove proizvode in kapital. Preden je Janis Varufakis postal grški finančni minister v vladi Aleksisa Ciprasa in se spopadel z utrjenimi interesi evropskih političnih in kapitalskih elit, se je proslavil kot akademski ekonomist in javni intelektualec. V teh vlogah se ukvarja predvsem z zablodami ekonomske vede, kot jo predavajo in izvajajo na domala vseh svetovnih univerzah, ter z zgradbo in delovanjem svetovnega gospodarstva. Globalni minotaver, ki je prvič izšel leta 2011, dve leti kasneje pa še v novi in dopolnjeni izdaji, je najboljši povzetek njegovega raziskovanja. Varufakis nam prek prispodobe o kretskem Minotavru v značilno dostopnem jeziku predstavi in razloži zgodovino svetovnega gospodarstva od konca druge svetovne vojne do največje gospodarske in finančne krize po véliki depresiji. Stvor iz naslova so Združene države Amerike, ki so v prvem delu tega obdobja ("globalni načrt") s svojimi presežki hranile preostanek sveta, v drugem ("globalni minotaver") pa s svojimi primanjkljaji goltale njegove proizvode in kapital.

… (cena: 32,96 evra) …
Odlomek iz uvoda v knjigi: Prispodoba globalnega minotavra se je prikradla vame leta 2002, po neskončnih pogovorih s prijateljem, kolegom in soavtorjem Josephom Halevijem. Najine razprave o tem, kaj je po gospodarskih krizah v sedemdesetih letih 20. stoletja določalo utrip tega sveta, so porodile koherenten, četudi kompleksen pogled na svetovni ekonomski sistem, v katerem so odločilno in, paradoksno, vodilno vlogo igrali dvojni ameriški primanjkljaj, Wall Street in nenehno padajoča realna vrednost ameriških plač.
Najino dokazovanje je temeljilo na tem, da je čas po letu 1971 odločilno zaznamoval preobrat trgovinskega toka in kapitalskih presežkov med Združenimi državami Amerike in preostankom sveta. Hegemon je prvič v svetovni zgodovini okrepil svojo hegemonijo tako, da je namerno povečal svoje primanjkljaje. Trik je bil v razumevanju tega, kako je Amerika to dosegla, in tragičnosti njenega uspeha; ta je povzročil financializacijo, ki je okrepila prevlado ZDA, obenem pa zasejala seme njenega potencialnega propada. Del trika je bilo razvijanje zgodbe o globalnem minotavru, ki se je rodila kot poskus, da bi poenostavili zapleteno dokazovanje.
Ko se je leta 2008 finančni sistem sesul, me je Danai Stratu, moja partnerica v vsem, spodbudila, naj napišem knjigo o moči, ki jo premore ta glavna prispodoba pri pojasnjevanju moje zapletene zgodbe laičnemu bralstvu. Knjigo sem začel pisati v najinem atenskem domu v obdobju, ko so bili temni oblaki nad našo deželo še vedno prosojni ter večina najinih prijateljev in sorodnikov ni verjela, da bo Grčijo kmalu potegnilo v vrtinec, ki jo bo nezadržno vlekel navzdol. V tem ozračju upiranja zloveščim znamenjem sem v času, ko sem pisal prve osnutke knjige, v grški in mednarodni javnosti kmalu dobil sloves črnogleda, ki misli, da je bankrot Grčije ne le neizogiben, ampak da naznanja tudi razpad evrskega območja. Šele tedaj sem opazil ironijo, ki jo vsebuje uporaba grške prispodobe pri razlagi mednarodne katastrofe, katere najhuje prizadeta žrtev bo prav Grčija. Kljub temu pa, poglobljen v svoje pisanje, Grčije v njem nisem hotel preveč postavljati v ospredje. Kmalu se je v mojem vsakdanjem življenju pojavil razkol: potem ko sem ure in ure presedel v radijskih in televizijskih studiih ter razpravljal o nezadržnem propadanju Grčije, sem se vračal k svojemu rokopisu o minotavru bolj kot kdaj prej prepričan, da Grčije ne bom vpletal v njegove strani. Če je bila namreč moja diagnoza o grški nesreči pravilna, je bilo nujno, da moja knjiga to odseva. Zato so bile v središču moje analize – in so to ostale tudi v tej posodobljeni izdaji – Združene države Amerike.
Predstavitev v ljubljanskem Konzorciju.
Novo izdajo knjige sem dokončal v Združenih državah Amerike. Od tukaj zdaj, z nemalo občutka krivde, pozorno spremljam pustošenje svoje domovine in dam občasno kakšen intervju različnim omrežjem, ki mi vedno znova postavljajo isto vprašanje: kaj naj stori Grčija, da se izkoplje iz vélike depresije? Kako naj Španija in Italija odgovorita na zahteve, o katerih nam logika pove, da bodo stvari še poslabšale? Odgovor, ki ga vse bolj naveličano ponavljam, je ta, da ne preostane našim ponosnim deželam nič drugega, kot da rečejo "Ne!" nesmiselnim političnim ukrepom, katerih resnični cilj je poglobiti depresijo, in to iz apokrifnih razlogov, ki jih lahko razkrije le podrobna študija dediščine globalnega minotavra.