V ljubljanski Trubarjevi hiši literature so minuli teden Jelka Ciglenečki, urednica založbe Goga, Agata Tomažič, pisateljica sveže stiskanega kratkoproznega prvenca Česar ne moreš povedati frizerki, Mirt Komel z romanom Pianistov dotik, Vinko Mőderndorfer z zbirko kratke proze Brskanja in Aljoša Harlamov, avtor spremne besede in Lijana Dejak, prevajalka dela Vladimirja Vojnoviča Moskva 2042 predstavili prvenec, dve prekaljeni peresi in prevod založbe Goga
Vinko Möderndorfer je pisatelj, dramatik, esejist, gledališki, filmski in televizijski režiser. Njegova literarna dela so prevedena v številne tuje jezike, zanja je prejel najvidnejše slovenske literarne nagrade; kar dve med njimi za kratko prozo – Župančičevo nagrado za zbirko Krog male smrti (1994) in nagrado Prešernovega sklada za Nekatere ljubezni (2000). Virtuozen omnibus zgodb o posameznikovem spopadanju s preteklostjo, ki ga vleče k tlom, in z osamljenostjo, ki ga dviguje v zrak. (Aljoša Harlamov) Kaj se skriva v pozabljenih škatlah s pismi, v zgodovinskih arhivih, v zmedeni zavesti dementnega starčka, ki poimenuje miško z imenom umrle žene? Kako zgodovina, zgodbe prednikov vplivajo na našo prihodnost? Se sploh še zavemo absurdnosti naše sedanjosti, ko gledamo televizijska poročila, solzave filme? Brskanja ne pristanejo na instant rešitve, raje odstrejo paleto najintimnejših, najglobljih človeških čustev. Zbirka kratkih zgodb je tesno povezana celota, mozaik, ki vsebuje najboljše lastnosti pisave Vinka Möderndorferja: bralec bo začutil utrip krvi, ki teče po žilah junakov, toplino, odpuščanje, prefinjeno družbeno kritiko. (Jelka Ciglenečki)
Agata Tadeja Tomažič (1977, Ljubljana) je diplomirala iz francoskega jezika na FF in novinarstva na FDV. Na Delu je zaposlena od leta 2001 (delala je v redakciji Panorama in v desku kot urednica zadnje strani). Prevaja iz angleščine (Drevo janičarjev) in francoščine (Dvignite se!, Razumeti svet – Izzivi jutrišnjega dne, Govorice). V prostem času piše, peče, kolesari in je prikrita oboževalka bralnih krožkov. Je članica uredništva Pogledov. Česar ne moreš povedati frizerki je kratkoprozni prvenec Agate Tomažič, ki jo bralci poznajo predvsem po novinarskem delu za časopisno hišo Delo. Junaki njenih zgodb so vsaj na prvi pogled docela povprečni ljudje, ki se jim v življenju ne dogaja nič posebnega, dokler … se samozadovoljni japi ne začne spreminjati v žabo; se štiridesetletni mamin sinko, ki si prizadeva izračunati najvišje praštevilo, ne zagleda v mlado sodelavko; vdova ne najde že pozabljenega mobitela, ki je pripadal njenemu v nesreči preminulemu soprogu.
Zgodbe Agate Tomažič so tiste prave, čvrste, krepke, njihov jezik je izjemen in na trenutke so izjemno poetične. To so pripovedi, pri katerih se bralec ustavi in jim prisluhne, saj ga zanima, kako se bodo končale. Pravijo, da ni raja za zdolgočasene bralce, raj za zadovoljne bralce pa vsekakor obstaja. (Irena Štaudohar)
View Gallery
5 Photos