Zimska plesna šola (ZPŠ) je letos štartala prav na začetku februarja, in to od 3. do 6., tako kot vsako leto na prelomu šolskih počitnic, ki so se tudi letos delile na dva tedenska termina, le da so prvi na zimske počitnice odšli šolarji slovenskega zahoda, drugi teden pa bil rezerviran za učence vzhodne strani.
Mariborska jutra so bila v času ZPŠ kar hladna, tudi je padlo nekaj dežja, vendar pa končno posijalo toplo sonce; znotraj plesnih dvoran Karantene pa se dodobra pregrevalo. Snega in ledenih sveč že nekaj časa ni bilo videti v času ZPŠ. Spomnimo se, da mesec februar po zapisih nosi slovensko ime svečan, ko je bil prepoznaven po mrazu in ledenih svečah, ki so nekoč visele s streh; sicer pa dobil mednarodno ime februar po rimskem prazniku ´febre´, kar v prevodu pomeni očiščenje. Očitno so se stari Rimljani v tem času z očiščenjem pripravljali na novo leto, ki se je zanje začelo s 1. marcem.
Minka Veselič Kološa, strokovna sodelavka za ples JSKD RS – Območne izpostave Maribor, je že sredi novembra razpošiljala informacije o načrtovanih plesnih delavnicah in njih pedagogih. Prijavljenih je bilo okoli 55 plesalcev in iskalcev, ravno prav za velikosti plesnih dvoran Karantene, prispeli pa iz raznih (plesnih) krajev Slovenije. Minka Veselič Kološa je v program ZPŠ vključila nove pedagoge, ki poprej niso sodelovali, kot tudi tiste, ki so svoj čas že bili del teh zimskih plesnih dni, vendar v okvirih drugih programov. “Praktično je letos bila edina stalna strokovna soudeleženka ZPŠ, nepogrešljiva pedagoginja Saša Lončar, ki je vodila delavnico, namenjeno za vzgojiteljice in mentorje otroške plesne vzgoje.”
In kaj se je dogajalo v teh štirih dneh intenzivne plesne vadbe, ki je potekala neprekinjeno od 9. pa skoraj vse do 20. ure zvečer? Vse dni je sledil raznovrsten program novih plesnih trendov in so ure sodobnega plesa vodili: Lea Orož, Maša Kagao Knez, Vita Osojnik; potekala je tudi delavnica kreativne terapije s plesom pod vodstvom Mojce Kasjak, namenjena pa plesalcem različnih starostnih skupin, del programa je bila še Feldenkreis metoda: Feldenkrais into dance s Simononom Wehrlijem; urban dance z Gašperjem Kunškom; tudi tekla učna ura baleta z Vito Osojnik, ob koncu pa še sledil Mašin afro fusion.
Po naročilu, tako kot vsako leto, so udeleženci bili deležni tudi telesne masaže, tokrat z Jasmino Križaj kot verificirano maserko: chi nei tsang in tok sen metode.
Zasnova plesnega programa Saše Lončar, delavnica za mentorje – Memory, je bila namenjena vzgojiteljicam in mentorjem otroške plesne vzgoje, tudi primerna za vse starosti, tako za začetnike kot že izkušene ter poklicne pedagoge. Na delavnici se je ob spodbujanju spomina sočasno spodbujala tudi kreativnost, ko gre za vzgojiteljice, ki delujejo z otroki in ustvarjajo pogoje za ustvarjalnost. Na delavnici je vsaka udeleženka oblikovala svoja barvna doživetja, spomine, ki so jih gibko stilizirali, odpirali, tudi širili po prostoru kot novo plesno kreacijo; kar je potekalo v prijetnem ustvarjalnem vzdušju.
Prvič je na ZPŠ sodelovala koreografinja, pedagoginja in plesalka Vita Osojnik, vodila pa balet za sodobne plesalce II–III in sodobni ples II–III. Učna baletna ura je bila prva po urniki z začetkom ob deveti uri, začetek pa intenziven, tako da ni bilo časa razmišljati o rani uri v času počitnic. Svoje plesne klase Vita Osojnik nadgrajuje s svojo neizmerno energijo, ko nenehno bodri izvedbo. O svojih baletnih učnih prijemih je dejala: “Poučujem baletno klasiko po ameriškem učnem načrtu, za kar me je navdušil moj angleški učitelj baleta na akademiji SEAD, kjer si figure in koraki sledijo, se dopolnjujejo, tudi se plesno povezujejo. Ko balet ni samo vadba, ampak je tudi ples užitka ob pravi glasbi. Energijo prižiga učitelj, ki ves čas skrbi, da je na primernem nivoju, ki se mora nenehno izobraževati, tudi od svojih učencev.” Omenila je, da se ob intenzivni vadbi in obvladanju snovi hitro pokaže, da so eni voditelji, drugi pa sledilci, ob tem še dodala: “Menim, da je tako dobro biti dober voditelj kot dober sledilec, zato tudi poskrbim, da vsi obvladajo obe vlogi.” Svoj sodobni plesni klas, ki je potekal v uri kosila, je začenjala z urjenjem ‘vojaške’ kondicije, kar je nujno za hitrosti in moči sodobnega plesalca, ko je potrebna vzdržljivost, tudi tehnika izvedbe, je v najinem pogovoru še posebej poudarila Vita Osojnik.
Tudi je prvič na 38. ZPŠ poučevala Lea Orož, vodila pa delavnico sodobni ples – raziskovanje individualnosti I. Lea je doma iz Slovenskih Konjic, že sedem let živi in deluje v Londonu, kjer je zaključila triletni akademski študij. Svojo plesno usmeritev je začela z baletnimi koraki, se hitro preusmerila na plesni jazz, svoj čas bil aktualen tudi hip-hop, končala pa SVŠGUGL Umetniško plesno gimnazijo v Ljubljani, nato je sledila pot v London. Pravi, da zelo rada poučuje, tudi je razvila svojo vadbeno različico, ki izhaja iz njenih lastnih izkušenj, gradi pa na plesni osi in spirali, tudi na spominu, kar se je izkazalo za dober proces plesne gradnje, ko se telo in misel združujeta, kar je pomembna meditacija za plesno telo. Prostorsko vadbo Lea prepleta s torzijo telesa in gibkimi izolacijami, poseben pomen pa daje pogledu, malim premikom, ozaveščanju giba, časa in prostora. Prostorska vaja se začne že s krajšim plesnim sklopom, ob tem pa opozori na pomembnost vsakega detajla, tudi trenutka mirovanja, ki se lahko doda osnovnemu elementu. Ko vadba ni le posnemanje učiteljeve zasnove, ampak je sočasno še gibalno raziskovanje in je individualna nadgradnja vadbenih procesov, je gibalna fluidnost.
Delavnico Feldenkrais V ples je vodil plesalec, pedagog in koreograf Simon Wehrli, ki je sodeloval že na 31. in 33. ZPŠ, vodil pa klas sodobnega plesa. Kot koreograf plesalec in pedagog Wehrli deluje tako na osi Švica–Slovenija kot v različnih projektih Evrope in Amerike. Po magisteriju iz sodobnega plesa na Trinity Laban UK je v Italiji zaključil še študije Feldenkrais metode, specializiral pa se za področje plesa. V času ZPŠ se je še posebej osredotočal na medenico, ki je posebno pomemben del telesa za gibanje in življenje, torej za ples. Gib se lahko avtomatično oblikuje, povsem drugače pa steče, če se ozavesti: “Za ples je pomembno ozavestiti izkušnje, ko je vsaka lahko drugačna, tudi zahteva poseben pristop. Najpomembneje je, če veš, kaj hočeš, kako delaš, in če je to pravilno, potem je vse lažje izvedljivo ter brez neprijetnih težav ali izkušenj. Feldenkrais s svojo metodo pomaga, tudi daje nov uvid v novo izkušnjo, v gibanje, ki se kar vtisne v spomin, v telo,” je Simon Wehrli na kratko obrazložil Feldenkrais metodo, vsekakor dobrodošlo za plesalce.
Novo interaktivno obliko delavnice, tudi novo izkušnjo na ZPŠ je posredovala Mojca Kasjak v svoji delavnici kreativna terapija s plesom. Mojca Kasjak deluje na področju sodobne plesne scene kot plesalka, koreografinja, umetniška in programska vodja ter zaključuje magistrski študij Pomoč z umetnostjo na Univerzi v Ljubljani. V teh štirih dneh je z udeleženkami obdelala štiri tematska področja plesne terapije, ki skozi proces doživljanja, izražanja in ustvarjanja vodijo k osebni rasti. “Ko stopamo v področje plesne terapije, se združujemo s prostorom, skupino in seboj, postopki so tako strukturirani, da se luščijo plasti za plastjo, vse dokler ne pride do osvobajanja, spoznanja ter dobrega počutja; kar je tudi namen terapije,” je na kratko Mojca pojasnila metodo kreativne plesne terapije. Prvega dne sta v učnem obtoku potekali dve gibki fazi: postavljanje in preizkušanje telesnih senzorjev, da bi se lahko skozi telo prišlo do misli (kaj mislim) in občutkov (kaj čutim). Ena od kreativnih metod je bila tudi zrcaljenje, potekala pa v paru, ko sta vsak vsakemu bila zrcalo. Že na delavnici je bilo opaziti, kako kreativna plesna terapija odpira poti in faze osvobajanja, luščenja, tudi doprinese do novega občutja ter uvida.
Čisto na koncu dneva pa sta zadnji učni uri vodila Maša Kagao Knez (afro fusion I–III) in Gašper Kunšek (urban dance I–III). Gašper je že bil del programa ZPŠ, vendar z drugo plesno vsebino. Plesna delavnica Urban dance se razdelila na dve skupini: začetno in nadaljevalno. V najinem pogovoru je dejal, da v štirih dneh težko približaš ali predstaviš urbani ples, še zlasti začetnikom. To je ples, vezan na glasbo, ritem, ki ga je treba slišati in začutiti, da postaneta gib in glasba eno. Je ples misli in ritma, kar se mora dojeti, ozavestiti, tudi aktivno delovati. In če so prvega dne začetniki le strmeli in skušali razumeti urban stil, so ob zadnji uri bili že kar blizu ritma, tudi bil zaznan še kak gibek suspenz.
Maša Kagao Knez je velikokrat sodelovala na ZPŠ, seveda največkrat z afro plesnimi ritmi, tokrat pa vodila dva klasa, contemporary dance in afro fusion. Glede na to, da je vodila dva različna plesna klasa, me je zanimalo, kaj ji je bližje oziroma kaj raje poučuje: sodobni ples ali afro plesni ritem. “Sodobni ples je del moje plesne učne dobe, z njim sem tudi rasla, študirala in magistrirala v tem stilu, tako da je časoma postal moja profesionalna opcija . Afro glasba in plesi me izpolnjujejo, kar odpirajo nova obzorja, tudi to smer sem študijsko nadgradila, zato je težko karkoli reči v tej smeri. Na nek način prihajam do novih solucij, ko z afro ritmi osvežim ali razbremenim sodobni klas, v okviru klasa afro fusion pa združujem afriške ritme z gibom.”
Bil je čas tudi za pogovore o tem, kako naprej, še posebej ko se približuje 40. Zimska plesna šola, pred Minko Veselič Kološa pa stoji novi izziv še nepopisanega lista. Dejala je, da bo gotovo, če bo le možno, organizirala to pomembno letnico ZPŠ, ki jo je nekoč organizirala, da bi tudi v Mariboru plesna umetnost lahko pridobila dobre učne temelje. “Če nekaj 40 let gradiš, potem upaš, da se bo nadaljevalo in nadgrajevalo. Upam, da se bo našla prava oseba, ki bo s svojim znanjem ter širino pripomogla k nadaljnji gradnji plesne scene v Mariboru. Tudi upam in pričakujem, da bo krovna organizacija JSKD OI Maribor prepoznala pomen dela in truda teh skoraj 40 let in bo Maribor ostal še naprej plesni center mladih. Resda je izbira privatnih šol velika, ki pa morajo slediti svojemu komercialnemu trendu. Kljub temu pa nikakor ne pojenja želja in potreba mladih, da bi svoja plesna obzorja širili ter umetniško nadgrajevali v taki smeri, kakor jim omogoča organizacija Zimske plesne šole JSKD OI Maribor,” je strnila svoje misli Minka Veselič Kološa.
V sklopu 38. ZPŠ je bil organiziran še spremljevalni program v okviru Platforma pred Platformo Zavoda Moja kreacija, na sporedu pa plesna predstava Alegorija mesecev – Atributi Barbare Novakovič, v izvedbi in soustvarjanju Bena Novaka in Kristýne Šajtošové; o tem pa drugič.
