V Podgorici se ustanavlja balet. Glasbeno središče Črne gore (Muzićki centar Crne Gore – MCCG) se je pogumno lotil edinstvenega podviga in pod svojim okriljem ponudil zibelko profesionalnemu baletnemu ansamblu, ki bo prvič v zgodovini Črne gore zaživel kot samostojni umetniški korpus.
Ko mi je Aleksandar Ilić, moj dolgoletni prijatelj, sicer prvi solist Baleta Narodnega gledališča v Beogradu, koreograf in profesor na Inštitutu za umetniški ples, nedavno sporočil to novico, sem si rekla: ”No, vidiš, vse se da, če se hoče!’‘ Ko pa me je Saša, ki tesno sodeluje z vodstvom MCCG, nadalje povabil k sodelovanju kot baletnega pedagoga, je moj srček od veselja začel hitreje utripati. Nič me ne razveseli bolj kot to, kadar nekdo prepozna mojo dolgoletno pripadnost baletni umetnosti, znanje, ki sem si ga v tem času nabrala, in toliko zaupa moji strokovnosti, da me povabi k sodelovanju kot pedagoga, mentorja ali koreografa. Balet je od rane mladosti predstavljal pomemben temelj moje življenjske poti, kar se z nabiranjem let in mojo odločitvijo za upokojitev nikakor ni spremenilo, morda je skozi zrelost postalo le še intenzivneje skozi druga področja baletne umetnosti, katerim se neprekinjeno posvečam tudi po prenehanju svoje aktivne plesne kariere. ”Seveda,” sem brez premisleka pritrdila, ”samo da uskladimo termine!”
Od septembra redno poučujem v Plesni šoli Moj klub v Radovljici, torej ne morem kar odpeketati, kadar mi pade na pamet, in pustiti svojih deklet brez rednih treningov, zato sem svoje dvotedensko gostovanje v Podgorici združila s krompirjevimi počitnicami, tako da bodo moje Labodke (kot se imenuje naša starejša baletna skupina) pridno trenirale z nadomestno učiteljico le en teden. Sašino povabilo je prišlo iznenada, v nekaj dneh sem dogovorila vse potrebno in kmalu že sedela v letalu za Podgorico. Prijetno me je presenetilo dejstvo, da ima letalska družba Motenegro Airlines organizirane redne polete Ljubljana–Podgorica trikrat tedensko (ponedeljek, sreda in petek), polet traja eno uro, cena je zmerna, prej neverjetno preprosto. Najbolj me je pa seveda zaskrbelo za moja dva kužka, kako bosta zdržala brez mene, kdo ju bo čuval, ampak so me moji fantje hitro ‘nahrulili’, naj neham komplicirati, da bodo že oni poskrbeli za vse, in tako sem spokala kufer (dva, če sem bolj natančna) in odletela novi avanturi naproti. Le kaj je lepšega kot to, za eno tipično noro strelko, z nemirno dušo in željno premikov k novim doživetjem iz domačega gnezda, kamor pa se po potepanju seveda vrne najraje na svetu in reče: ”Povsod je lepo, doma je najlepše!” Samo če ne greš, pač ne veš, kajne?!
O Črni gori nisem vedela prav veliko, razen tega, da je nekoč predstavljala del Jugoslavije (kot naša preljuba Slovenija), pa sem se malo podučila na internetnih straneh, kar bom delila tudi z vami, če morda zanima še koga. Črna gora je sredozemska in jugovzhodno evropska parlamentarna republika, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu na Kosovo, na jugu na Albanijo, na jugozahodu na Hrvaško, na zahodu na Bosno in Hercegovino, obalni del morja pa skupaj z mednarodnimi vodami tvori mejo z Italijo. Prav neverjetno, kako je lahko država s kopensko površino 13.812 km² in površino obalnega morja 2440 km² z dolžino, obale 293,5 km direktno povezana s toliko državami, ki pripadajo Balkanu, v njih prevladujejo popolnoma različne kulture in veroizpovedi, kot tudi z Evropsko unijo preko morske povezave. Morda ravno od tod izhaja odločitev Črne gore, da za svojo uradno valuto uporablja evro, pa čeprav uradno ni članica Evropske unije ali evrskega območja. Danes veljavna Ustava je bila sprejeta 19. oktobra 2007 in razglašena 22. oktobra 2007. Podgorica, kjer se nahajata vlada in parlament, kot glavno mesto predstavlja gospodarsko in politično središče Republike Črne gore, medtem ko Cetinje predstavlja prestolnico v kulturnem, znanstvenem, pa tudi političnem pomenu, saj se tu nahaja rezidenca predsednika črnogorske države in diplomatski sedež države. Uradni jezik v državi je črnogorski, cirilica in latinica sta enakopravni, v uradni rabi so tudi srbski, bošnjaški, albanski in hrvaški jezik. Črna gora zavzema pretežno gorsko območje in jo sestavlja pet naravnih regionalnih enot: Stara Črna gora, Hribovje, Severovzhodno Skrilasto gorovje, Srednje nižavje in Obala.
Temelje črnogorske države so postavili Slovani, ki so se naselili na tem območju v nastanku kneževine Duklja (konec 10. stoletja) in Zeta (11. stoletje). Med turško vladavino je Črna gora ostala avtonomna, njena neodvisnost od Otomanskega cesarstva pa je bila potrjena na Berlinskem kongresu leta 1878. Od leta 1918 je bila del vseh treh Jugoslavij, na referendumu Črne gore 21. maja 2006 pa so se državljani s skupno 55,54 odstotka glasov izrekli za neodvisnost in ločitev od Srbije. Neodvisnost Črne gore je bila razglašena 3. junija 2006, 28. junija 2006 je postala 192. članica Združenih narodov, 11. maja 2007 pa 47. članica Sveta Evrope. Je članica Združenih narodov, Organizacije za evropsko varnost in sodelovanje, Sveta Evrope in Sredozemske unije. Od leta 2010 je tudi kandidatka za članstvo v Evropski uniji, 5. junija 2017 pa je postala 29. članica Nata. Izredno bogata zgodovina države, ki nas po svoji velikosti (beri majhnosti) in hkrati po številu sosednjih republik celo prekaša.
Če pobrskamo po področju kulture Črne gore, lahko izvemo, da so raznolikost obdobij, ki so se izmenjevala na tem območju, specifičnost podnebja in zgodovina te države pustili velik umetniški in kulturni pečat v številnih krajih, kjer so se rodili mnogi znani umetniki. Odnos Črnogorcev do kulture in umetnosti najbolje opiše znana slika Jaroslava Čermaka Prenos slik iz cetinjske palače, na kateri Črnogorci, ki so se umikali pred turško vojsko, iz palače rešujejo slike. Številne galerije, gledališča, festivali in druge kulturne prireditve govorijo o tem, da je črnogorski narod zelo vpet v kulturno dogajanje. Tiskana beseda v Črni gori sega v daljno preteklost in se je zapisala v svetovne anale, prav tako so poznani slikarji, ki so s svojo črnogorsko umetniško očarali svet. Veliko zapisov lahko najdemo tudi o bogatem folklornem glasbenem izročilu. Pravijo, da lahko Črno goro najbolje opišemo, če jo primerjamo z njeno glasbo. Črnogorski glasbeni motiv s skromnega in majhnega prostora, a bogatega domišljije in duha, pripoveduje najlepšo zgodbo o tem, kako je bilo življenje Črnogorcev nekoč razpeto med dolgim in ponosnim bojem za svobodo ter redkimi in toplimi trenutki počitka, slavja in žalovanja. Zgodnje oblike muziciranja so bile osnova za nadaljnji razvoj glasbe v Črni gori, ki je prišel do pravega izraza skozi pevska in kulturno-umetniška društva, pedagoško dejavnost itd. šele v dvajsetem stoletju. Pot črnogorske glasbe od ‘lele’ in žalostinke do simfonije je bila dolga in težka, vendar se je s prizadevanji nadarjenih in domoljubnih ustvarjalcev črnogorska glasbena umetnost po svoji vrednosti razvila in postavila ob bok ostalim balkanskim in drugim državam. V zadnjem desetletju pa je Črna gora v svojem glasbenem izrazu postala ena vodilnih držav v regiji, saj poleg velikega števila mladih izvajalcev, ki se večinoma predstavljajo skozi specifičen, mediteranski pop zvok, organizira dva velika in priznana festivala v Budvi in Hercegnovem, kjer gostujejo najboljši balkanski glasbeniki, privabljata pa tudi že izvajalce iz večjih evropskih držav. Pravijo, da je profil črnogorske glasbene scene tak, da bo vsak našel nekaj zase in za svoj okus, saj glasba govori s svojimi čustvi in toni, ki približajo občutja te prelepe dežele.
Kot vemo, je glasba skozi zgodovino tesno povezana s plesom že od same prazgodovine. Pa vendar o zgodovinskem razvoju plesa v Črni gori, razen seveda njenem močnem in bogatem folklornem izročilu, na internetnih straneh ne najdemo kaj dosti. Črnogorsko Narodno gledališče (Crnogorsko Narodno Pozorište) v Podgorici na svojem odru gosti le dramsko umetnost, državnega operno-baletnega gledališča pa ne zasledimo.
Glasbeno središče Črne gore predstavlja krovno ustanovo glasbene kulture in umetnosti v državi, ustanovljeno je bilo leta 2006, njegovo jedro pa sestavlja Črnogorski simfonični orkester, s katerim so od njegovega premiernega koncerta 14. 12. 2007 v Cetinju, nastopili mnogi priznani solisti in dirigenti iz domovine in tujine. Dejavnost MCCG se odraža v organizaciji različnih koncertov, kot tudi v bogati založniški dejavnosti in pomembnem mednarodnem sodelovanju prek mednarodnih projektov. Pod njegovim okriljem sta ob selitvi v novo stavbo in prihodom novega vodstva začela premierno delovati tudi Izobraževalni sektor in Baletni studio MCCG.
No, pa sem le prišla do baleta. V Podgorici sicer deluje osnovna in srednja baletna šola, vendar si morajo po zaključku šolanja mlade plesalke in plesalci, ki se želijo poklicno posvetiti baletni umetnosti, delo iskati v drugih baletnih ansamblih izven rodnih meja. Verjamem, da je v državi s skromno baletno tradicijo težko orati ledino na tem področju ter institucionalizirati balet kot samostojno umetniško enoto, pa vendar je s pravo vizijo pravih ljudi, njihovo upornostjo in trdno voljo mogoče premikati gore, v to sem prepričana! Poslovna direktorica MCCG, mag. Isidora Damjanović, je gotovo ena od teh pravih in ključnih oseb, ki so uspele premakniti prvo skalo visoke črnogorske baletne gore, saj se je pod njenim vodstvom in okriljem MCCG v decembru 2021 formiral prvi Baletni studio. Ta je bil po uspešno opravljeni avdiciji s člani žirije iz umetniške šole za Glasbo in balet Vasa Pavić iz Podgorice in renomirani profesorji iz Beograda, obogaten z osmimi domačimi baletnimi plesalkami, ki so do danes dobile priložnost pokazati svoje znanje in umetniški izraz v dveh samostojnih predstavah: Tre sorelle v koreografiji in režiji Aleksandra Ilića, ki je bila izvedena na odru MCMG 19. 05. 2022, ter Mediteran v koreografiji Saše Evtimove, ki prihaja iz Narodnega opernega gledališča v Skopju, in je bila prikazana na Jadranskem festivalu plesa v Budva 2023.
Direktorica centra Isidora Damjanović, ki sem jo imela čast tudi osebno spoznati, ženska z neizmerno karizmo in energijo, se po realizaciji tega projekta ni zaustavila, saj to po njenih besedah predstavlja šele začetek. Nekaj besed iz njenega intervjuja za spletni portal Dan 19. 10.2023: ”Baletni ansambel je uradno postal sestavni del Glasbenega centra Črne gore. Na ta način je bil zaključen proces, ki ga je novo vodstvo MCCG začelo pred dvema letoma z željo, da bi balerine, ki so že pred leti končale srednje baletno izobraževanje na Glasbeni in baletni šoli Vasa Pavić, dobile možnost nadaljnjega ukvarjanja z baletno umetnostjo, in od tega tudi živeti. Trenutno je ansambel zastavljen v komorni zasedbi, po mednarodni avdiciji, načrtovani za 18. november, in novi sistemizaciji, pa je v načrtu njegova širitev. Pot do realizacije baletnega ansambla ni bila lahka, vendar največje težave niso bile organizacijskega in finančnega značaja. Večja težava je bil človeški faktor. To zamisel so nekateri ljudje sprejeli na nož, in to – verjamete ali ne – ljudje iz stroke. Neki menijo, da bi bilo bolje ustanoviti pevski zbor, drugi, da baleta v Črni gori sploh ne bi smelo biti itd. Sprejemam dejstvo, da je bil marsikdo skeptičen, vendar sem jaz vedno verjela v ta naša dekleta. Vsak gostujoči pedagog je prepoznal njihove potenciale in na naše vprašanje, ali naj se ustanovi profesionalni baletni ansambel balet, odgovorili: ‘‘Mora!” Po nas pljuvajo samo doma, to je usoda črnogorskega naroda! Marsikdo od naših velikih umetnikov in strokovnjakov je zapustil lastno državo zaradi nekih pametnjakovičev, ki stalno prigovarjajo, kaj in kako narediti, ne da bi pri tem ponudili vsaj trohico osebnega prispevka. Za vse dvomljivce naj povem, da sem se o nastanku baletnega sektorja in njegovem delovanju posvetovala z eminentnimi plesalci, koreografi in baletnimi pedagogi, ki uživajo veliko spoštovanje v svojem poklicu in so del profesionalnega sveta že desetletja.” Damjanovičeva je v intervjuju napovedala, da bosta prejšnji baletni uprizoritvi Mediteran in Tre Sorelle doživeli manjšo priredbo in ponovno zaživeli na domačem odru, baletni ansambel pa v bližnji prihodnosti načrtuje dve do tri nove uprizoritve.
Draga g. Damjanovič, dovolite mi, da komentiram vaš intervju – DA, Baletni ansambel v Črni gori MORA dobiti svoje mesto! Narod s tako pisano zgodovino, bogato likovno, dramsko in glasbeno umetnostjo ter poetično črnogorsko dušo preprosto mora ponuditi baletno umetnost (ki seveda danes vključuje tudi sodobnejši plesni izraz) tako otrokom in mladini, da lahko ostvarijo svoje plesne potenciale, kot dragocenemu črnogorskemu občinstvu. Verjamem, da je pred vami svetla pot, ki bo vaš novi profesionalni balet kmalu naredila še številčnejši in močnejši, ter pokazala svetu Črno goro tudi z druge, nove perspektive. Glede dvomljivcev in pametnjakovičev ter njihovega metanja polen pod noge pa bom iz lastnih dolgoletnih izkušenj še dodala, da sta si Slovenija in Črna gora podobni ne le po velikosti (majhnosti) svoje države, temveč tudi v tem pogledu, kar sem večkrat občutila tudi na lastni koži.
Naj torej ponovim besede Damjanovičeve: Glasbeno središče Črne gore razpisuje avdicijo za sprejem balerin in baletnih plesalcev v baletni ansambel. Avdicija bo potekala v soboto, 18. novembra, v Baletni dvorani Glasbenega središča Črne gore z začetkom ob 11. uri. Avdicija vključuje: vaje ob drogu, na sredini, allegro, vaje na prstih ter klasično variacijo po lastnem izboru (pripravljeno glasbo prinesite na USB- ključku). Priložiti je treba naslednje dokumente: prijava, overjena fotokopija diplome, fotokopijo osebne izkaznice ali potnega lista, življenjepis, portretno fotografijo in baletne fotografije celotne figure. Dokumentacijo oddajte v Glasbeno središče Črne Gore (III. nadstropje, pravna služba) ali jo pošljite na email: andreja.sokic@mccg.me Tuji državljani, ki se avdicije ne morejo udeležiti, lahko prek zasebne YouTube povezave pošljejo video material, ki ga bo ocenila avdicijska komisija. Video gradivo naj vsebuje posnetke akademskega baletnega treninga in variacije s spremljajočo dokumentacijo. Rok za oddajo vlog je 15. november 2023. Rezultati bodo objavljeni na spletni strani Glasbenega središča Črne gore 20. novembra 2023.
Torej, dragi plesalci, kdor ima željo postati del novo nastajajočega baletnega ansambla, biti del zgodovine, tukaj je priložnost. Jaz sem svojo priložnost dobila, za kar se srčno zahvaljujem Aleksandru Iliću in Isidori Damjanović za povabilo, Andreji Sokić, producentki, pa za vso pomoč in ažurnost. Vse je potekalo izredno gladko, brez kakršnihkoli komplikacij, tako povabilo kot realizacija mojega obiska. Komunikacija z vsemi je neverjetna – hitra, profesionalna, s spoštovanjem do umetnosti in nas umetnikov, kar je zame neprecenljivo, saj sem to že dalj časa prav boleče pogrešala. Resnično uživam v delu z mladimi balerinami, delajo zagnano in predano ter se skozi naše baletne treninge intenzivno pripravljajo na bližajočo avdicijo. Zanje vodim vsakodnevne baletne treninge v trajanju 90 minut, nadaljujemo s polurnimi vajami na ‘špicah’, po kratkem odmoru pa delamo še dve uri na tri in polminutni neo-klasični koreografiji, ki sem jo sestavila prav zanje. Ta je fizično precej zahtevna v kondicijskem smislu, kar bo dodatno pripomoglo k njihovi splošni telesni pripravljenosti. Ker sem že dobila pozitivne odzive na svoje delo, verjamem, da bodo mojo novo koreografijo pokazali na enem od svojih načrtovanih koncertov in nastopov v prihodnosti, saj bo ansambel kmalu zaživel v številčnejši in izpopolnjeni preobleki.
Ko pišem članek, je sobota, počivam, v nedeljo, kljub temu da je nedelja prost dan tudi v Črni Gori, nadaljujem z dekleti iz Baletnega studia s treningi in piljenjem koreografije, kakor to pač zahteva vsakodnevna rutina v življenju baletnega plesalca. Vesela in predvsem počaščena sem, da lahko prisostvujem temu zgodovinskemu trenutku, rojstvu profesionalnega baletnega ansambla Črne gore, da sem lahko nekaj časa del te profesionalne ekipe ljudi, ki dajejo vse od sebe, da bo porod čim manj boleč in da se bo nova pridobitev razvijala naprej v samostojno in visoko kakovostno umetniško enoto, ki bo kot nova veja umetnosti nadgradila že tako bogato črnogorsko kulturo. Srečno!
