Z žonglerji je konec

S prvim dnem septembra se je končal festival Mladi levi 2013. Letošnji Mladi levi so energično vstopili v glasbene vode in ob bok gledališkemu ter plesnemu performansu postavili še glasbeno-scenske prakse kot izrazni scenski element, ki se vse tesneje oprijema novodobnih performativnih  oblik. Kot najbolj všečno "levjo" predstavo teh dni med 22. avgustom in 1. septembrom, vsaj po komentarjih in odzivih, se izpostavlja Cabaret Brise –Jour iz Luxemburga po scenariju, režiji in priredbi L´orchestre d´hommes-orchestre na glasbo Kurta Weila ter v izvedbi osmih nastopajočih  "razštelanih-naštelanih" glasbenih inovatorjev, ki so na sceni ustvarjali ritem, tolkli in razbijali po predmetih sobne opreme ter po svojih klasičnih instrumentih, predstavili pa poldrugo uro (z odmorom) duhovite igre in kompozicije nevidnega notnega sistema, še posebej uglašene na alarmantni ropot naših dni.

Festival se je končal z dokumentarnim posnetkom prebivalcev izbranih slovenskih mest, ki so ga izoblikovale islandske performarke, islandski kolektiv Kviss búmm bang ob enomesečnem študijskem bivanju pri nas, pred gledalce pa scensko izluščile in razgalile pisano strukturo naše družbe v predstavi GALA – Celebration of Minorities/Praznovanje manjšin, v okviru evropskega projekta Global City – Local City. Obiskovalci, ki so se napotili na ogled predstave, so morali po lastni izbiri okrožiti tudi kak prazen kvadratek na kar dolgem seznamu naj želja in izpisanih mnenj. Ob izpolnitvi svojih opredelitev, n.pr-kadilec ali oznaki svoje naj avtomobilske znamke … pa so bil direktno razporejeni v eno od sorodnih skupin.  Tako so gledalci postali enakovredni animatorji dogajanja v 60-minutni scenski restavraciji in ob slavnostni večerji, v skici sociološkega prereza slovenske družbe, kjer je svoj prostor ob mizi našla tudi skupina izbrisanih.

Kot zanimiva predstavnica glasbenega performansa se je izkazala ameriška skladateljica, pevka in gledališka umetnica Cynthia Hopkins. V svojem scensko glasbenem kolažu o umetniški rezidenci A Living Documentary, ki je še v fazah dela v nastajanju, se avtorica spotika ob status umetnika, ob življenjske standarde nikakršnega preživetja, ko se komaj (ne)uspevajo odplačevati bremena državnih davkov. Svoj protest izraža v spevno političnih songih tudi ob spremljavi na kitari, kjer se izpovedni napev lahko zaključi v naštevanju državnih pijavk. Svojo glasbeno izpoved prične v viziji bodočega, v skici ostarelega umetnika, ko se kot starček stežka in korakoma primaje v ustrezni gledališki maski do stola in stopi  pred mikrofon ter zapoje svoj song; še zobe si je nalepila, da je bil ob spremenjenem volumnu ustne votline tudi glas primeren. Vse je dosegljivo  na sceni in dano gledalcem, tudi niz preoblačenj in novih našminkanih obrazov v nizanju njenih zrelejših podob. Umetnica svoj glasbeni izkaz pripelje do končnega razgaljenja sebe in ob tem še slikovito zareže v realno stanje umetnika, medtem ko jo vseskozi krasi sijoč pogled žarečih  oči in topel sončni nasmeh. Je pevka čistega in jasnega glasu, ki se sprehaja po razponih višin in globin, je sproščeno komunikativna sogovornica, tudi gibalka v svojem spevno pripovednem šovu o umetniški integriteti .

Posebnost letošnjih Mladih levov je gotovo cirkuški performans žonglerskega para – plesni pas de deux s šestimi belimi žogicami na belem plesnem podiju, francoska predstava Cirque Bang Bang-Post, ki se je zgodila v prenovljeni dvorani Dijaškega doma Tabor. Ob vhodu v dvorano so bili gledalci posebej vodeni do sedežev razporejenih okoli podija in dodatno opomnjeni, da ne smejo stopati po bleščeče čistih tleh razprostrtega belega odra. Koncept, izvedba, scensko oblikovanje in režija je delo izvrstnega para žonglerjev, ki svoje atrakcije spodbudno scensko dopolnjujeta in se preizkušata še v formah sodobnih plesnih etud: Else Guérin in Martine Palissee, ob umetniškem sodelovanju z Romualdom Collinetom in Manuom Deligneom.

V svojem žonglerskem zanosu težavnostne ekvilibristike, ki se dogaja v fazah skokov, hitrostnem tekanju naprej – nazaj, tudi v trendih talnega kotaljenja, sta izpostavila intimne človeške vrline prijateljstva, ganljive čute dotikov, s posebnim šarmom pa posegala v dramo tekmovanja, in se povrh še otroško zabavala ter veselila. Performans se dramatično začne v pozicijskih osvetlitvah njega in nje, ki se posamično izpostavljata na podiju (tudi prevečkrat) povsem zamračene dvorane, dobro scensko osvetlitev in zvok je oblikoval Manu Deligne. Žogice znajo pasti na tla in takrat se gledalec lahko znajde v dvomih, je bilo namerno ali slučajno. Izpostavi se namreč, da je še kako natančno in premišljeno bil izpostavljen marsikateri padec, tudi daljava padle žogice ali pot do nje, in zato so tla bila tako skrbno pripravljena ter čuvana.

Kot v srhljivi kriminalki se oprimeta lepljivega rdečega traku in si ga lepita na usta, oči in se z njim ovijata. Trenutni pomislek na kriminalko se razblini ob zabavi in igri, ki teče skupaj s trakom, s katerim se gibalno onemogočata, ko trepetajo le prsti, noge poskakujejo in se glavi nemo premikata. Žogic nikakor ne opustita, žonglirata, padajo, in ker so mehke, se tudi prilepijo na gladko talno površino. In ko sta jih kot slepca s prsti ter zvijanjem ležečih teles mukoma dosegala, je bilo jasno, koliko vaj je moralo steči, da so padci žogic bili natančno načrtovani in dosegljivi.  Odvijala se je inscenirana drama dveh onemogočenih – zavezanih mučenikov, vendar optimistično usmerjenih na končni cilj odrešitve ter s pomočjo logike tudi odrešenih. 

Gibljivih scenskih motivov in skiciranja neverjetnih situacij žonglerskega para je bilo kar nekaj, tudi neizrečenih, vendar dovolj jasno oziroma čitljivo izraženih karakterjev je bilo zaznati v njuni prestavi linearnega situacijskega nizanja. Za gledališko scenski presežek pa bi bila dobrodošla  izkušena režijska roka, že zavoljo dramaturgije in tempa. V sferah cirkuške umetelnosti pa je bila to sila domiselna predstava žonglerskih strasti, izpolnjena s tistim nekaj, kar se mu vedno znova pravi francoski šarm, in je tako blizu francoskim umetnikom.

Predstave Mladih levov so tekle po planu, gledalcev ni manjkalo, žal pa so zavoljo vremenskih težav in odrešilnega deževja to poletje v torek, 27. avgusta, morali odpovedati koncert (tako kot pred dvema letoma tudi zaradi naliva) hrvaške skupine Dječaci, ki je bil predviden na Mesarskem mostu ob 21.uri, in ga z najboljšimi željami prestavili v oktobrski termin.

View Gallery 10 Photos