Odprtje 66. Ljubljana Festivala naj bi steklo v četrtek, 28. junija, ob svetovno slavni katalonski gledališki skupini La Fura dels Baus, ki je že lani obdarila in odprla poletni ljubljanski festival s svojo svetovno fantazijsko uspešnico Carmina Burana. Četrtek je bil kar mrzel, oblaki so se zbirali, napovedanega dežja sicer ni bilo, je pa pihal veter, ko so obvestili, da bo slavnostno odprtje festivala steklo prihodnji večer, 29. junija, zaradi vremena in mraza. Petek je bil res toplejši, tako da so lahko ob odprtju ‘paradirale’ tudi večerne toalete. Mimogrede pa je bilo slišati, da je tudi zahtevnim pripravam gledališke predstave Sfera Mundi – Potovanje okoli sveta v izvedbi katalonske skupne La Fura dels Baus dobrodošel enodnevni otvoritveni odlog.
Prizorišče na Kongresnem trgu ob prijetnem razporedu sedežev, ko je imel vsak navzoči odprt pregled čez odrsko prostornino (v nasprotju z lansko postavitvijo), je bilo že obdano z velikimi scenskimi rekviziti, sicer še ne osvetljenimi. Čez oder se je širila napeta mreža, iz njegove notranjosti pa svetilo nešteto malih lučk, ko je oder zasedel orkester Slovenske filharmonije in čakal na začetni znak.
Eden od šestih umetniških vodij skupine, Carlus Padrissa, je že po lanski uprizoritvi Carmine Burane pokazal precejšnje zanimanje za okolje Kongresnega trga, nad katerim bdi ljubljanski Grad, na drugi strani trga pa je vidno prelepo pročelje Uršulinske cerkve. Takrat je že ‘padla’ odločitev za režiserjevo novo genialno vizijo, za nov projekt v slavje prvemu ladijskemu obhodu sveta, neposrednemu dokazu, da je Zemlja okrogla.
Slavnostni začetek je pospremilo odštevanje, tako kot se to sliši pri spuščanju raket v vesolje, z Gradu je bila simbolično izstreljena raketa Space X, in nenadoma se je začelo na trgu dogajati: ognjemetna ornamentika tik nad odrom, sledil je spust svetleče ladjice iz nebeških višin, ki se je iz neznanega svetlečega in brnečega predmeta (dron) spuščala v veliko rdečo okroglino, v rdeči planet Mars, okoli njega vesoljci, pa še ‘z ladjico prispeli potniki’, ki strmijo proti odru – Zemlji. Razločen je bil tudi človek v skafandru, kako ‘vešče stopa po praznini vesolja’ oziroma ureja zunanji obod velike okrogle mase, ki se je na drogu vzdignila nad odrom. Vse se je dogajalo ob veličastni glasbi Sergeja Prokofjeva iz baleta Romeo in Julija, ki je pompozno donela po trgu v izvedbi orkestra Slovenske filharmonije ob temperamentnem dirigiranju Josepa Vincenta. Poleg Prokofjeve glasbe je režiser Padrissa izbral še glasbo Igorja Stravinskega in Aleksandra Mosolova, zaključek pa stekel ob glasbi Stravinskega Ognjeni ptič, tudi v novem veličastju ognjemeta z ljubljanskega Gradu. Na junijski novinarski konferenci je omenjeni katalonski režiser dejal, da je izbral glasbo znanih ruskih skladateljev, ker je (baletna) glasba dinamična, čustvena in lirična, ruske skladatelje pa tudi v spomin prvemu vesoljnemu junaku Juriju Gagarinu, ko se je na sceni slišal njegov glas, vesoljni posnetek iz Vostoka 1.
Katalonski gledališki in filmski režiser Carlus Padrissa je predstavo Sfera Mundi posvetil velikemu raziskovalcu, Portugalcu Ferdinandu Magellanu (1480–1521), ko je s podporo španskega kralja Karla V. (Velikega Habsburškega) začel leta 1517 pripravljati svoje pogumno potovanje okrog sveta, da bi dokazal, da je Zemlja okrogla. S petimi ladjami in okoli 200 mornarji, ki so bili pretežno prebivalci takrat združene Evrope pod vladavino kralja Karla V., je Magellan 1519. izplul iz Seville. Namen potovanja je bil poiskati novo pot do Dišavnih otokov (Moluke), kjer so natovarjali ter razvažali dragocene dišave. Na neznano pot je vzel s seboj tudi svojega sužnja Enriqueja, ki ga je kupil na eni svojih plovb od Portugalske do Indije. Pet ladij pod njegovim vodstvom je odplulo proti zahodu, po morski poti ob Južni Ameriki, Atlantik pa prečkalo v Magellanovem prelivu, ki je dobil ime po njem. Ko so zapluli v Tihi ocean, je bilo morje tako mirno, da so ga imenovali Tiho morje. Pripluli so do otočja današnjih Filipinov, ko je Enrique dojel, da razume jezik teh otočanov, ter se zavedel, da je prišel domov; in je bil prvi človek, ki je obkrožil Zemljo. Magellan je na Filipinih v boju z domorodci izgubil življenje, tudi on je ob svojih prejšnjih potovanjih ter ob takratnem pristanku na Dišavnem otočju obkrožil Zemljo. Od celotne ekspedicije se je vrnila le ena ladja z 18 potniki, ladja Viktorija, odpravo je leta 1521 končal kapetan Juan Sebastian Elcano, ki je po Magellanovi smrti, ko sta lakota in žeja ob prisotnih podganah zaveli strahotno bolezen in smrt, prevzel vodstvo ladje ter špedicijo.
Ta fantastični Magellanov podvig v neznano pred 500 leti, v času srednjeveške evropske teme in neznanja, ko je vladalo verovanje, da je Zemlja ravna ploskev, na njenem koncu pa ognjeni zmaji, režiser Padrissa primerja z veličino dogajanja pred 50 leti, ko je človek prvič stopil na Luno (1969), s planetom Mars na odru pa napoveduje novo človeško veličastje, da bo že leta 2024 steklo potovanje na Mars (ko se danes o tej možnosti govori še kot o nakupu nepovratnih kart).
Predstava teče ob spominih oziroma pripovedovanju sužnja Enriqueja, ki je po Padrissovih besedah, ki se je zavzeto poglabljal v ta zgodovinski dogodek, vse dogajanje v času plovbe beležil v svoj dnevnik. Na sceni predstave je Enrique dobil svoj prostor v srcu velike desetmetrske lutke, veličastne podobe Magellana, na podestu v obliki kletke pa je stala mezzosopranistka Irena Parlov. Velikan Magellan je mogočno korakal po Kongresnem trgu s pomočjo današnje motorizirane tehnike, tudi spregovoril oziroma bilo je slišati glas našega znanega igralca Borisa Ostana. Veličastna, 20 metrov dolga svetleča ladja, sestavljena iz svetlobnih cevi je tudi dvignila svoje sidro na trgu, pod njo pa vihrala bela tkanina (domnevni valovi morske pene), ko so jo ob velikanu na premičnem kolesju vodili po poti Kongresnega trga prav ob gledalcih.
Poleg slikovitega scenskega orisa Magellanovega potovanja okoli sveta se je še pred tem v igri črnih zloveščih silhuet predstavljal temačni srednji vek, ko je na stranski sceni nek človek obvisel obešen za noge in je po odrskem zaslonu preletavalo srhljivo črno bitje. Na odru je bila vidna tudi projekcija zemeljske poloble z vrisano Magellanovo potjo, postavljen je bil še velik dvodelni bazen, kjer je plavala in preskakovala lepa sirena, simbol mornarskih popotovanj. Ko pa je pripoved sužnja prišla do nesrečne Magellanove smrti, je voda v bazenu kar zakrvavela. Hrvaška solistka večera, mezzosopranistka Irena Parlov, je zapela Polje smrti, napev za mezzosopran in orkester skladatelja Prokofjeva; Aleksander Novski op. 78; koncertni mojster Janez Podlesek.
Koreografija Gabriele Barberio je poleg gibalcev na trgu zaobjela tudi plesne akrobate na višini 50 metrov, ko so viseli v obliki grozda, in je skupna 50 plesalcev v akrobatskih višavah prispevala k viziji figurativne enovitosti na visečem osvetljenem okviru, nastopili pa zračni plesalci skupine La Fura dels Baus ob plesalcih, ki so se prijavili k sodelovanju, in plesalcih ljubljanskega baleta. K vsesplošni scenski pompoznosti, ki se lahko enači s filmsko scensko fantazijo, so pripomogli tudi videoposnetki Marca Molinosa in Alberta de Gobbija (kostumografinja in avtorica maske Clara Sullá, oblikovalec luči Bernat Jansa, dron je prispevalo Javno podjetje Energetika d.o.o).
Ob odprtju festivala se je direktor in umetniški vodja Ljubljana Festivala Darko Brlek (prejemnik državnega odlikovanja – red za zasluge za prispevek k slovenski kulturi ter zasluge za programsko odličnost in mednarodno odmevnost kulturno-umetniških prireditev op.u.) zahvalil vsem sponzorjem, še posebej ustanoviteljici ter podpornici Ljubljana Festivala, Mestni občini Ljubljana, in s poudarkom dejal: "Ponosen sem, ker se danes na 66. Ljubljana Festivalu dogaja svetovna premiera, novi umetniški ‘know-how’, kar ni bilo dano mnogim svetovnim odrom."
In se je na letošnjem festivalskem poletnem ljubljanskem prizorišču, na Kongresnem trgu, v koprodukciji gledališke skupine La Fura dels Baus in Ljubljana Festivala zgodil gledališki pripovedni spektakel drzne scenske tehnologije ob mogočni glasbi ter slikovito razgibani koreografski viziji človeških povezav, in to v poklon zgodovinskemu potovanju okoli sveta, Magellanovem dokazu, da je Zemlja okrogla. Uprizoritev režiserja Carlusa Padrisse, Sfera Mundi – Potovanje okoli sveta, so gledalci z vzkliki in odmevnim aplavzom tudi dobro sprejeli, predstava pa nadaljuje svoje scensko fantazijsko popotovanje po odrih sveta.
V sredo vas čaka plesna predstava v Cankarjevem domu ob 20.00, kitajski balet Zgodbe svilne poti, Dunhuang, moja sanjska dežela. Gre za plesno dramo velike produkcije, njeno ustvarjanje in priprava sta trajali dve leti, predstava pa je doslej prejela razne državne nagrade na Kitajskem ter bila deležna odličnih ocen doma in v tujini. Dan pozneje pa balet Leva desna, leva desna v izvedbi mariborskega baleta. Lokacija pa je s Kongresnega trga preseljena v SNG Opera in balet Ljubljana in obvezno morate zamenjati vstopnice v dneh pred predstavo.
