Vladanje, ropanje, nedotakljivost, ignoranca. Karakteristike Plesne zveze?

"Osip parov je bil na splošno na obzorju pravzaprav že nekaj časa, vendar so si vsi odgovorni zatiskali oči in ušesa ter v maniri nedotakljivosti in vsemogočnosti odrivali vse dobronamerne pobude in predloge za izboljšanje stanja. To nas lahko upravičeno zaskrbi, pravzaprav bi se nad tem morali zamisliti že zdavnaj. Po državnem prvenstvu v latinskoameriških plesih, ko sem že odstopil od članstva v IO SLP, sem v mojem prispevku "Glave gor prijatelji plesa" nakazal, kako stojijo stvari.

Zato še enkrat poudarjam, dokler v glavah vodilnih oseb ne bo zasuka, oziroma dokler ti ne bodo prepustili vodenja zveze sposobnejšim ljudem, ne bo boljših časov za ples. Ponovil bom dva stavka. Zavedati se namreč moramo, da se redko katere težave pojavijo čez noč, po navadi se že dlje časa nakazujejo, samo znake je treba zaznati. Če jih spregledamo, ali če jih nekdo načrtno zakriva, se moramo zavedati, da bodo na dan prišle še močnejše. To se nam sedaj dogaja v PZS.

Torej, v vseh teh letih so se ljudje, ki vodijo tale naš ples, obnašali, kot da je vse samoumevno, da so nenadomestljivi da je vse v najlepšem redu. Niti na eno od pritožb niti na kateregakoli izmed opozoril niso reagirali že od leta 1994. Že jaz sam jih imam shranjenih kar nekaj in vem, da jih imajo tudi mnogo drugih. Vsi, ki smo tu in tam kaj rekli ali napisali, nismo bili vredni odgovora, demantija ali pa vsaj normalne obravnave naših predlogov. Za nas so bili enostavno slepi in gluhi. In danes se nam dogajajo stvari, ki niso od včeraj. Do trenutnega stanja so nas vodilni ljudje sekcije SLP pripeljali s svojim odnosom do parov, plesa, (ne)organiziranosti in podobnim. V preteklosti so dokazali, da so plesno organizacijo nesposobni postaviti na višji nivo vodenja in delovanja in to zaradi nezmožnosti preseganja okvirov, v katerih delujejo. Zato ker še niso doumeli, da je treba sodelovati in pri odločitvah doseči čim širši konsenz, da se nekaj premakne. Če hočeš napredek, se je treba namreč nekoliko širše ozreti. Vodstvo že vrsto let pravzaprav deluje bolj po principu "kdo kaj ima" in ne toliko "kdo kaj zna". Zato so tudi sodniški kriteriji ostali enaki kot so bili že na samem začetku, saj jim ti nadvse priročno omogočajo delovati po načelu "Deli in vladaj". In tu je bistvo, bistvo je denar, ki jim ga starši nosijo! To je vzrok upadu števila plesnih parov, njihova selitev v tujino, zaradi zmanjšanja kvantitete pa smo tako priča tudi vedno večjemu številu mešanih parov, kar v taki situaciji sicer ni nič narobe, je pa vseeno vprašljivo, zakaj doma nimamo več adekvatne ponudbe. Odgovor je na dlani: Ker v teh letih tudi ničesar niso naredili za to, da bi se upad zmanjšal. Celo nasprotno, ves čas delajo v škodo parov in klubov, ki naj bi bili motivirani za produkcijo novih parov. Po mojem mnenju so napake iz preteklosti pripeljale do situacije, ki jo imamo danes.

Kar se tiče konkretnih parov, ki so razpadli v prejšnjih tednih, takoj po DP, lahko rečem, da nam to pove nekaj o stanju duha v našem plesu. Sami najbolje vedo, zakaj so v teh mladih letih, ko je v bistvu še vse pred njimi, razpadli. Vsi se zavedamo, da je potrebno ogromno let, da se par spozna in začne dosegati vrhunske rezultate v članski konkurenci. Tole njihovo obdobje pa je v bistvu spoznavanje partnerstva znotraj para, spoznavanje njihovih osebnosti in veliko treningov osnov, ki bi kasneje dali rezultate. Govorim o štirih fazah kompatibilne diade.
Na takšen način se ne da ničesar graditi, od stare slave pa se ne da živeti in to smo skozi leta že mnogokrat slišali. Ne bi se ponavljal, saj ste vsi, ki ste moja stališča brali, prav gotovo razbrali, kako bi zveza oz. sekcija morala funkcionirati.

Opozoril pa bi na nekatera dejstva, ki so nas pripeljala v ta nezavidljivi položaj, ko ostajamo praktično brez parov in ko nam prihodnost ni prav nič obetavna kar se tiče populacije parov. Kje natančneje sam vidim nastanek te luknje? Pa poglejmo:
–     nedorečeni sodniški kriteriji, ki omogočajo preveč subjektivno ocenjevanje
–    vsa leta se na vodilnih položajih obračajo isti ljudje, nekateri so tudi v dveh ali več odborih.
–    nespoštovanje sprejetih pravil in izigravanje le teh
–    ni pravega in spoštljivega dialoga med akterji
–    sodnik-trener (nemogoča situacija)
–    trenerji delujejo premalo kot pedagogi in so preveč usmerjeni v  kratkoročne rezultate
–    razdiranje parov po osebnih interesih posameznikov (starši ali trenerji) kar praktično čez noč za kratkoročne cilje
–    nezanimanje za pare in  nespoštovanje njihovih staršev, ki so glavni financerji vsakega športnika (to je moje stališče, ki ga vsi že dobro poznate, potrdil pa ga je tudi Predsednik države Danilo Turk ob nedavni 20 letnici OKS)
–    najverjetneje smo edina država na svetu, kjer si plesalci sami plačujejo stroške za udeležbo na uradna prvenstva
–    pridobljen denar za kategorizacijo in dejavnost pri OKS je ne transparentno razdeljen, poleg tega se ga premalo vrača športnikom
–    v pare se ničesar ne vlaga, saj se preveč denarja porabi za funkcioniranje same PZS in vzdrževanje obstoječega stanja in zaradi tega posledično izgubljamo pare
–    prevelik vpliv trenerjev-sodnikov na končne rezultate, zato se pari naveličajo že vnaprej določenih mest, ki niso odraz prikazane kvalitete, temveč poznanstev
–    sekcija SLP nekaterim parom dobesedno že več let krade zaslužene pravice
–    sekcija SLP zelo slabo dela in se ukvarja predvsem sama s seboj, ne dela za pare in za klube, ki so osnovne celice PZS
–    ŠPF ni pripravljen na osnovi motiviranja in pridobivanja članov za sekcijo SLP
–    Zvezde plešejo so se izrodile in promovirale en klub znotraj PZS, še tisto kar smo imeli, smo uničili. Dobro bi se bilo ozreti čez mejo, da bi videli, kako se dela za promocijo plesa.

To je nekaj o napakah iz preteklosti. Tu tudi ne moremo mimo aktualnih svetovnih prvakov, Zorana in Tatjane, ki tekmujeta za Hrvaško. Vse to kar sem napisal in še kaj, je botrovalo njunemu odhodu in ne samo njunemu. Ogromno parov smo izgubili zaradi takih odnosov, a na koncu odgovorni za to ne odgovarjajo, ker so pač vsemogočni. Volitve in glasovanja pa so le še dodatna farsa k vsemu temu. Statut in poslovnik so si priredili ti isti ljudje že na začetku, zato so večni in se jih ne da "demokratično" zamenjati. To me spominja na  naše politike, ki so si pravila priredili, da lahko vladajo v neskončnost in ropajo vse povprek. Podobnost je zgolj naključna.
Zato moramo čim prej:
–    postaviti novi sistem sojenja z uvedbo jasnih opredelitev kriterijev
–    vrniti plesu umetniški vtis in omejiti agresivnost in razmetavanje po parketu
–    osvežiti vodstvo z novimi sposobnimi ljudmi
–    vzpostaviti normalen dialog, ki bo prinesel dobre končne rezultate
–    postaviti red in disciplino pri sprejetih pravilih in se jih strogo držati ne glede na klub, par ali posameznika
–    pridobiti glavnega sponzorja za SLP ligo
–    ŠPF-ju obvezno dodati več plesov in pravil, ki bodo motivirali mešane pare
–    poudariti izobraževanje trenerjev, ki bodo tako sposobni poleg strokovnega opravljati tudi pedagoško delo, pri tem pa bodo v plesalcih znali vzpodbuditi ustvarjalnost in kreativnost s čim manjšim obsegom kopiranja
–    zmanjšati ljubosumnost med trenerji, povečati kriticizem in parom zagotoviti strokovno napredovanje ne glede na ime trenerja, kar lahko pomaga parom do boljših rezultatov
–    s strokovnim pristopom dolgoročno spremljati mlade perspektivne pare in jih usmerjati v vrhunski šport, da bodo lahko v skupini članov dosegli vrhunske rezultate
–    narediti strategijo prodiranja v osnovne šole in ustanavljanja šol za ST in LA plese, kar bo zagotovilo dodatno število novih parov
–    ustanoviti piar službo, ki bo trdo delala za promocijo plesa na vseh nivojih

Mislim, da je to nekaj glavnih izhodišč za napredek in pridobitev večjega števila parov na naših tekmovanjih. S tem bomo pridobili prepotrebna finančna sredstva iz osnovne dejavnosti za normalno organizacijo tekmovanj, kar pa bo vodilo tudi do večjega števila potencialnih klubskih kandidatov za organizacijo. Tako bosta sekcija kot tudi klub pozitivno poslovala pri vsaki tekmi, pri tem pa se nam ne bo potrebno bojevati s prečkanjem meje finančnega uspeha vsakega tekmovanja, kot se to dogaja sedaj. Menim, da bi s takim pristopom kmalu zajezili osip parov, kar nam mora biti vsem skupaj največji cilj. Prav tako bi trend s tem obrnili in bi lahko v obdobju parih let število parov povečali za 100%." Dušan Vodlan, Plesni klub Lukec Krško

View Gallery 7 Photos