Vitalnost ne pomeni imeti izklesano telo in ‘sikspeke’!

Ana Mesec

Fizično telo je plesalčevo najpomembnejše orodje. Tako kot računovodja zelo težko opravlja svoje delo brez funkcionalnega računalnika, tako plesalec ne more opravljati svojega dela brez funkcionalnega telesa.

Ko sem prejšnji teden obležala v postelji z vročino, sem se spomnila na mnoge občutke iz svoje plesne kariere, ko mi je načrte prekrižala bolezen ali pa poškodba. Spomnim se predvsem, kako grozno mi je bilo sporočiti plesalcu in trenerju, da sem zbolela in da trening danes odpade.

Na treningu (foto: Marko Mesec)

Zmeraj sem imela nek občutek krivde, celo samoobtoževanja, da zaradi mene zdaj s plesalcem ne moreva trenirati, ali pa slabo vest, ker so ostali trenirali, jaz pa ležala doma. Nikoli si zares nisem znala z mirno vestjo vzeti počitka, vedno se mi je zdelo, da nekaj pomembnega zamujam. Zdaj razmišljam, kako neumno je to pravzaprav. Imam telo, ki mi je dano, da z njim plešem in izražam vsa ta občutja in kreativnost, jaz pa z njim ravnam kot s pozabljeno papriko v zadnjem kotu hladilnika. Vsak dan jo vidim, pa še zmeraj velikokrat ostane tam, dokler ne zgnije. Ja, smešno je, ampak včasih tako počasi gnijejo naša telesa, za katera večkrat ne znamo dobro poskrbeti, dokler to res ni nujno potrebno.

(foto: Marko Mesec)

Fizično telo je plesalčevo najpomembnejše orodje. Tako kot računovodja zelo težko opravlja svoje delo brez funkcionalnega računalnika, tako plesalec ne more opravljati svojega dela brez funkcionalnega telesa. Razlika je le v tem, da je ljudem dandanes včasih bolj mar za popravilo njihovega računalnika, kot pa za harmonično vitalnost svojega telesa. Sploh plesalci velikokrat zapostavljajo dejstvo, da bi morala biti zdravje in vitalnost njihovega telesa najvišje na seznamu vseh prioritet, čemur pa velikokrat ni tako. Ne, ni zdravo plesati z vročino in natrgano mišico, ni zdravo pred treningom vzeti treh lekadolov zaradi glavobola, pa sem to velikokrat počela tudi sama. Vsak simptom, bolezen, bolečina v našem telesu odražajo notranjo disharmonijo, so kot sporočilo, ki nam jih telo daje, da bi pogledali malo globlje. Zato teh stvari ni dobro ignorirati, saj nas pravzaprav le vabijo, da postanemo bolj zavestni.

(foto: Marko Mesec)

Iz osebnih doživljanj se mi zdi pri plesu in pravzaprav tudi pri kateremkoli športu stresno to, da je tvoja kariera ali celo tvoj poklic zelo odvisen od zdravja tvojega telesa. Pri latinskoameriških plesih je od tebe odvisen tudi plesalec, ki te ne more kar tako zamenjati. Pri skupinskih plesih je kljub temu drugače, če zboli en plesalec iz formacije, se še lahko najde zamenjava. Tudi pri baletu imajo po navadi več plesalcev, ki znajo plesati isto vlogo ravno zaradi primera bolezni ali poškodbe. Pri nas to ni tako, če eden v paru zboli ali se poškoduje, tekma pač odpade. Zato se mi zdaj pravzaprav zdi, da je skrb za fizično telo in zdravje ne le dober nasvet, ampak odgovornost, ki jo nosi vsak plesalec v paru. Prav tako pri plesu ni bolniške, če ležiš doma v postelji se vse ustavi – treningi, tekme, učenje in s tem tudi zaslužek.

(foto: Enja Brelih)

Prepričanje, da morajo biti vsi plesalci na ne vem kakšnih groznih shujševalnih dietah, mislim, da je že malo zastarelo, se mi pa kljub temu zdi, da ima marsikateri plesalec izziv z vitalnostjo telesa. Vitalnost ne pomeni imeti izklesano telo in ‘sikspeke’. Vitalnost pomeni imeti funkcionalno telo, ki nam dobro služi pri uresničevanju naših kreativnih idej. To pa za vsako telo lahko pomeni nekaj drugega in vsak od nas lahko le iz lastne izkušnje ugotovi, kaj njegovo telo zares potrebuje. Vsekakor pa za vse naporne treninge, ki jih imajo plesalci na urniku, potrebuje veliko goriva. Sama sem vedno bila znana po tem, da sem rada veliko jedla. Še zdaj mi ljudje govorijo, kako lepo je opazovati moj odziv, ko predme prinesejo ogromno sladico (smeh). Ampak vedno sem bila suha, in ko sem še plesala, se mi je zdelo, da četudi veliko jem, v enem dnevu porabim več energije, kot pa jo vnesem v telo. Zdaj je moja poraba energije malo drugačna, upam, da kaj bolj zavestna, kot je bila takrat, pa se še kljub temu veliko ukvarjam s svojo vitalnostjo, ker čutim, da to v mojem počutju naredi res veliko razliko. Zdi se mi res dobro, da se vsak plesalec globlje posveti tudi temu aspektu in ugotovi, kaj njemu pomeni vitalnost in kako se zares počuti v svojem telesu.