Prijazna opomba iz plesnih krogov, zakaj nič ne napišem o plesalki Viki Čerček, me je pognala v akcijo. Saj res. Viki Čerček. Tista Viki, o kateri je imela plesalka Nika Kljun vedno lepe besede, tudi takrat, ko je manjkala na domačem terenu. "Bo Viki uredila," mi je Nika velikokrat dejala. Ampak stvari so se tako pri Niki kot pri Viki zavrtele drugače. Prva je odletela v Los Angeles, druga je pred dvema letoma zamenjala Ljubljano za London, kjer je plesalka, pedagoginja, koreografinja in soustanoviteljica Yappselona. Ko sva se dogovarjali za intervju in po prejetju mojih vprašanj, je Viki kategorično zavrnila odgovore na tisti del, ki se je nanašal na njen odhod iz Bolera. Nič hudega sluteč sem s svojimi vprašanji dodala sol na očitno še odprto rano. Zato sem za razlog vprašala šefico Bolera Janjo Pušl. Njen odgovor si lahko preberete v Ritmu izjav. Vikini odgovori pa so pred vami.
Za premik v London sem se odločila zaradi želje po novih plesnih priložnostih. Odločitev ni bila pretežka, mislim, da je bil čas pravi, za seboj sem imela nekaj izkušenj v tujini in verjela sem, da sem pripravljena na neodvisnost.
Je bila še kakšna druga opcija, recimo Amerika?
Amerika, Los Angeles ima noro plesno industrijo, ki jo rada obiskujem, in možnosti potovanja in sprememb lokacije dela puščam odprte.
London, poleg tega, da mi je zelo prirasel k srcu, predstavlja plesni center Europe, in možnost obiskovanja mest in plesalcev, ki so mi bili vedno blizu, me osrečuje. Je pa tudi dovolj blizu Slovenije, da lahko "parkrat" na leto obiščem družino in prijatelje in se napolnim z domačo energijo.
V Londonu poučujem v Pineapple dance studiju ter Studiju 68, sem ustanoviteljica organizacije Yappselon, kjer vodim ekipo sposobnih plesnih inštruktorjev, organiziram evente, nastopam in potujem z učitelji, ki delijo znanje gibanja, glasbe in plesne mentalitete s srcem. Vsako leto obiščem različne države in plesalce, ki mi dajejo nove izkušnje in ljubezen do dela.
Kaj sploh je Yappselon, kaj se tam dogaja?
V okviru organizacije prirejamo evente po več evropskih državah, vključno s Slovenijo – plesne kampe, delavnice, seminarje. Sama večkrat vsako leto povabim plesalce v London, kjer so del predstave ali večjih plesnih dogodkov, kjer pridobijo nove izkušnje in poznanstva. Kolektiv izjemnih britanskih učiteljev redno potuje in širi naše pristope do plesa, pripravljamo pa tudi plesno linijo oblek in dodatkov, Yappselon je plesna mentaliteta, klic po ustvarjanju, gibanju in glasbi. Je želja po izpopolnjevanju sebe, občutek sposobnosti, moči in podpora drugim. Je priložnost za osebno rast, druženje in korak bližje k odkrivanju plesalca zunaj in znotraj našega telesa.
V Sloveniji je število talentiranih plesalcev in plesna tekmovanja so zagotovo del izboljševanja nastopa in pripravljenosti. Leta tekmovanj so mi zagotovo dala podlago za vse prihodnje izzive. Je pa tudi nekaj minusov, zaradi katerih plesalci radi odidejo v tujino z željo po pogostejšem stiku z več različnega kvalitetnega plesa, predstavitve svojega talenta na novem, širšem območju in možnosti boljšega življenjskega stila.
Z Yappselonom oblikujemo ideje, kako plesalcem omogočiti novo motivacijo in načine izražanja v Sloveniji, organiziramo priložnostno kvalitetno izobrazbo s koreografi iz tujine in doma, v bližnji prihodnosti pa tudi priložnosti za ustvarjanje, nastopanje in prepoznavnost talenta v drugih evropskih državah.
Kaj je tisto, kar bi bil zate maksimum, da bi rekla: Ej, res mi je uspelo? Nastop ob kakšnem izvajalcu, na podelitvah, delo s kakšnim koreografom?
Mislim, da svoje plesne kariere ne bi mogla označiti z enim dogodkom ali nastopom. Uspeh je zame vsak dobro izpeljan trening, priložnost, da se dotaknem plesalcev in jih skozi glasbo pripeljem v svoj svet gibanja in muzikaličnosti, inspiracija in dobro vzdušje, ki mi dajejo dnevni zagon. Momenti zavedanja svoje sreče in veselja ob tem, da počnem tisto, kar si želim. V letu 2013 sta se mi v spomin najbolj vtisnila nastop na Body Rock v San Diegu in pa priložnost učenja in sodelovanja z Movement Lifestyle v Los Angelesu.
Zaupaj nam še nekaj iz zasebnega, neplesnega življenja … Kje živiš, kaj najbolj pogrešaš iz Slovenije?
Živim v bližini Waterlooja v južnem Londonu, na srečo na dobri relaciji do kreativnih prostorov, kjer se največ zadržujem. Kuhanje postaja vedno višje na spisku prioritet, sploh po tem, ko se vračam iz Slovenije vsa razvajena. Najbolj pogrešam nonino govejo juho, kraški pršut in cedevito.
V Slovenijo se vračam vsaj "parkrat" na leto z namenom obiska družine, prijateljev in pa organizacije delavnic, eventov in produktivnega druženja plesalcev. Je nujno potreben oddih, in želja po razvoju slovenske plesne scene je visoko na spisku prioritet.
Je kakšna misel, ki te vodi že celo življenje?
Po človeških močeh se držim načela pozitivnega mišljenja, brezpogojne ljubezni in trdega dela. Najpomembnejši motiv zame je, da delam vsak dan z željo po izboljševanju sebe, svojega arta in komunikacije plesa s svetom.
