Veličastni kič Hrestača iz Bostona

Boston je bil v času mojega novoletnega bivanja preplavljen s plakati, ki so vabili na ogled zadnje variante Hrestača, ki ga je za bostonski balet koreografiral njihov umetniški vodja Mikko Nissinen. Finski koreograf in nekdanji plesalec je na silvestrovo praznoval tudi deseto obletnico, odkar je prevzel vajeti tega slavnega baletnega ansambla, in sodeč po odzivih publike in pohvalah izvršnega direktorja Barryja C. Hughsona, mu gre vodenje odlično. Skoraj dvajset let je Hrestač na programu vsak december in vsakič je drugačen. Zadnjih deset let ga postavlja Mikko sam v različnih verzijah, in res zadnja v letu 2011 je bila zagotovo še bolj posebna.

Preživeti silvestrski večer ob ogledu izvrstnih baletnih plesalcev v še bolj perfektni koreografiji je bilo zame kot baletno navdušenko res enkratno doživetje. Seveda ne smem pozabiti, da je to Amerika, in kot takšna je bila tudi predstava prirejena ameriškemu občinstvu. Že na plakatih je pisalo, da ni prav nobenega pravila glede obleke in tako je pri minus dveh stopinjah ženski del publike sedel kar v malih črnih oblekicah in sandalih, del moškega občinstva si je nadel smoking, gospa poleg mene pa je prišla na predstavo direkt s fitnesa kar v trenirki …
Pred vhodom v samo operno hišo je seveda vse podrejeno zaslužku. Lahko kupiš uporabljene in podpisane baletne špic copate in s tem prispevaš v fond za mlade baletne talente ali pa nabaviš majico z napisom Boston Ballet ali pa kar lesenega Hrestača. Biznis šiba ob spremljavi živega godalnega orkestra, ki igra znane baletne melodije. Potem sta tu še akterja iz Hrestača, medved in miš, s katerima se lahko fotografiraš. No, to je bilo brezplačno.

V notranjosti opere pa fotografiranje ni dovoljeno, a Američani se na opozorila niso kaj dosti zmenili, vsaj na koncu ne. Vsi so želeli ovekovečiti trenutek tega baletnega večera. Tik pred predstavo sta nas z odra pozdravila in nam zaželela srečno novo leto oba direktorja, nato so oder zasedli plesalci.

Mikko je napovedal kar nekaj sprememb, narejenih posebej za ta večer, in tako se je znašel na odru Božiček in odplesal ruski ples, pa medved, ki se je vtihotapil med arabski in kitajski ples. Ples snežink se je odvijal skoraj tako, kot da bi zares snežilo na odru. Scenografa Helena Pond in Herbert Senn sta poskrbela za neko neobičajno zadevo, po kateri so balerine plesale brez bojazni, da bi jim spodrsnilo. Vrhunec večera pa je bil veličasten trojni pas de deux Sladkornih vil in kavalirjev v izvedbi bostonskih glavnih solistov. Lorna Feijoo, Erica Cornejo, Rie Ichikawa, Yury Yanowsky, Nelson Madrigal in James Whiteside so bili dih jemajoči. Kakovost njihovega plesanja seveda ni vprašljiva. Vsa baletna tehnika je zbrana v njihovih telesih, igralska interpretacija pa je nadgradila vse, kar nujno potrebuje tudi današnji klasični baletni plesalec. Publika je norela od navdušenja, na koncu so iz topov izstrelili še milijon konfetov in skok v novo leto se je lahko začel.

Mikko Nissinen napoveduje novo, še bolj vznemirljivo verzijo Hrestača za december 2012 s še bolj bogatimi kostumi in sceno. Tradicija, ki jo Bostončani pričakujejo, se bo nadaljevala. Pomladna sezona se začenja že februarja z baletnim večerom Simply Sublime v mešanici klasike, neoklasike in moderne. Play with fire pa bo večer, ki ga bodo marca zapolnili koreografi Jorma Elo, Jiri Kylian in Christopher Bruce. Razlog več za ponovno vrnitev na ameriška baletna tla!

View Gallery 6 Photos