Večer plesnih filmov je bil jubilejen, saj že peto leto projekt teče v produkciji Plesnega teatra Ljubljana/PTL v sodelovanju s Slovensko Kinoteko, in je bil 7. marca znova na ogled v ljubljanski Kinoteki v Dvorani Silvana Furlana, v podnaslovu: Mozaik novega slovenskega plesnega filma.
Prva edicija Večera plesnih filmov je stekla leta 2018, po organizaciji prve Šole plesnega filma, ki je nastala tudi v okviru Plesnega teatra Ljubljana. Kurator Večera plesnega filma Matjaž Mrak, je pozdravil in nagovoril prisotne, tudi poročal o letošnjem kolažu plesnih filmov, o sedmih izbranih med trinajstimi prispelimi prijavami na razpis: ‘Glede na videno, bi si skoraj upal trditi, da slovenski plesni film doživlja neke vrste razcvet, saj so se pojavili številni mladi avtorji s svojimi prvenci, ki so s svojimi filmi prispevali k raznolikosti in kakovosti nocojšnjega večera. Filmi združujejo različne plesne zvrsti; od baleta, sodobnega plesa, modernega plesa, flamenka … upoštevajo sodobne plesne trende, inovativne pristope … tako do plesa kot do filmske pripovedi.‘ Opozoril je še na tretjo edicijo Šole plesnega filma, ki jo letos znova organizira PTL. Ob koncu se je Mrak še zahvalil ekipi, ki stoji za celotno organizacijo: producentki Katji Somrak, dr. Andreji Kopač, Alji Lacković, kot, tudi osebju Kinoteke (Kaji, Igorju, Marku).
Filmski program sedmih izbranih filmov je trajal 52 minut, nato pa je sledil še organiziran pogovor z ustvarjalci. Sedem izbranih kratkih barvnih filmov digitalnega formata ter raznolikih filmov plesno-filmske produkcije zadnjih dveh let je: Dotik, Tkivo, Tkanina; Izkustvo, Odsev globine, Prepleteni, Plasti, Obrat in Entropija.
Prvi po vrsti tega večera je sledil film Dotik, Tkivo, Tkanina (dolžina 8´22´´), nastal na podlagi plesne produkcije enakega naslova (2022), soavtoric, koreografinj in plesne izvedbe: Snježane Premuš in Anje Bornšek; nato pa ob video umetnici ter režiserki Hani Vodeb in snemalcu Domnu Martinčiču, bil še preveden v medij kratkega filma ob avtorski glasbi Ide Hiršenfelder, producentki Snježani Premuš in produkciji: Zavod Federacije Ljubljana. V filmu se sledi belini prosojno tkane površine ob rahlih dotikih rok akterk, tudi senčnem odsevu plesne intime likovno zasnovanih prepletov, ko plesalki še svoj odnos valovito gradita in ovijata s strukturo tkanine, tudi posežeta v širno prostranstvo, ne le prostora ampak še (neznano) dlje. Ob zaključku in v pogovoru z Mrakom je Snježana Premuš omenila , kako je skoraj 10 minutni film nastajal iz 40 minutnega performansa ; očitno tudi uspešno, ko je imel enako dobre odzive še na drugih festivalih.
Kratki plesni Film Izkustvo (7´00´´) je produkt mladega avtorja Matica Eržena, režiserja, scenarista ter producenta, ki je dobil navdih v štirih osnovnih glasbenih akordih, različnih intonacij ter višin; ko se inštrumentalna izvedba zazna kot kompleksno zaokrožena celota, tako kot življenje samo, ki se na začetku gradi preprosto in nedolžno, z leti pa postaja vse bolj komplicirano ter obteženo; direktor fotografije, in montažer: David Janušić, glasba Ludovico Einaudi, produkcija Neodvisni. Posebnost filma Izkustvo, je množičnost, je skupina mladih ki v pičlih sedmih minutah poglablja vpogled v življenjske izkušnje njih samih, kar tudi večplastno, ubrano in iskrivo zaobjamejo v svoji gibalni igrivosti igralci in plesalci: Lea Vaupotič, Leja Messec, Manca Langus, Pia Jeršič, Urban Tratnik, Maj Žan Zrimšek, Matic Eržen.
Odsev globine je kratki (6´00´´) plesni film avtorice Katje Kučina, skupinsko pa poustvarja ob plesni skupini Ursus Dancers v sestavi: Katja Kučina, Nika Zidar, Katarina Bogataj, Kristina Slapernik, Hana Murovec/ Zunanje oko: Kaja Marion Ribnikar, in v režiji, scenografiji ter koreografiji Katje Kučina; direktor fotografije, montažer, produkcija: Luka Blatnik; glasba: Libertango (Astor Piazzolla) for cello & orchestra – Metamorphose String Orchestra Eternal Eclipse – Fate of the Fallen (Offical music video) Mix / Audio produkcija: Rok Šenk. Je film, ki zadiha z naravo, tudi osvetli naravne višaje in globeli. Ko se ples dueta Kučina & Zidar da razumeti kot njuno notranjo stisko, v smislu soočanja osebnosti s svojim drugim jazom, ali senco, ki jo opominja, in ji ne more ubežati, vse dokler se osebnost ne sooči sama s seboj, in se za trenutek ne ustavi. Takrat se odpira novi svet, tudi srečuje nove ljudi: ko v novo barvito okolje prihajajo nove drage osebe. Zdi se kot bi globine narave odsevale osebne globeli, vse dokler telo ne pridobi novih moči, da jih lahko preseže; in takrat v novo prijazno okolje ena za drugo vstopajo plesalke skupine Ursus Dancers. Odsev globine je prvenec režiserke Katje Kučina, ki izhaja iz ideje, nato pa se prevajal v filmski medij, kot je v pogovoru ob zaključku dejala Kučina.
Posnetki narave v filmski iluziji lahko avtentično odsevajo življenjske padce, vzpone in razbremenitve, kar se slikovito obarva tudi v kratkem plesnem filmu Prepleteni (5´39); soavtorstvo in režija plesalk: Jane Bungurove, Zarje Ferlinc in video umetnice Kaje Horvat. V filmu se sledi duetu plesalk Bungurova & Ferlinc, ki se skušata držati zastavljene plesne forme ter svojo koreografijo odplesati v naravi; ko sta brodili po pesku, po blatu, kamenju, tudi se vile po ostrem skalovju pokrajine, ki daje vtis neznanega planeta, vse dokler nista prispeli do bistre vode očiščenja, ko naj brzice odplavijo tudi težave, s katerimi se plesni duet soočal na svoji poti koreografskega planinarjenja. Filmski posnetek spremlja močna glasba: Zvezdana Novaković-Bistra voda pt1., ki na nek način spodbuja njuno ciljno pot ali rešitev zahtevnega plesnega prepleta.
Na zaključnem pogovoru je bilo rečeno, da sta Zarja in Jana želeli svojo koreografijo enakega naslova prenesti v naravo, vendar so tla narave, vzponi ter padci na poti, kar na svoj način usmerjali njuno koreografsko pustolovščino; ko je še kri obarvala njune sledi.
Naš priznani plesni in koreografski tandem Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia sta tudi letos sodelovala na predstavitvi Večera kratkih plesnih filmov, z režiserjem Fabrisom Šulinom pa na platno postavila svojo novo filmsko in plesno kreacijo: Plasti (8´55’’); montaža: Michal Rynia, Fabris Šulin, glasba: Mateja Starč in produkcija: Zavod MN Produkcija-MN Dance Company. Svoj čas sta svoje filmske produkcije posvečala estetiki gibanja v odnosu z živo naravo in okoljem. V svojem novem kratkem filmu Plasti, pa raziskujeta človeške povezave, vezi, ki niso le forma, ampak nabite čustvene napetosti ter zapleti. Film se prične slikovito, gibko ter pripovedno v dveh malih (študentskih) sobah, kjer domujeta vsak v svoji sobi obzidane scenske iluzije. Filmska pripoved sledi paru osame, ki začuti medsebojne napetosti, čeprav za zidom, vendar s tako močjo privlačnosti, da izstopita iz svojega prostora. V drugi sceni se sledi njunem popotovanju po skladišču transportnega podjetja Intra Lighting, ko se v presežkih (življenjskih) dogodivščin zabavata, raziskujeta, srečujeta z neznanim ter nevarnim; ko ob koncu enostavno zapustita ta svoj poligon predelanih skušnjav ter izkušenj . Na zaključku je Mrak zastavil Rynii zanimivo vprašanje: Kako svoje lastne umetniške kreacije lahko, kot montažer kar reže, oziroma odstrani iz filmske projekcije. Odgovor je bil jasen, saj kot montažer skrbi za filmsko naracijo pripovedi. Ob tem pa tudi zasledili, da se je Mychal izobraževal na AGRFT, smer film,video in montaža: kot kaže montaža postaja kar njegovo novo umetniško obzorje, očitno uspešno zastavljeno, ko ga kar iščejo.
Televizija Slovenije je dala zeleno luč za upodobitev glasbe skladatelja Draga Ivanuše, nastal pa film Obrat ( 5’ 37’’), v režiji Aljaža Bastiča in koreografiji Sanje Nešković Peršin, ob plesni izvedbi Mateje Železnik, in to prav posebej za Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenije; montaža Zlatjan Čučkov, urednik oddaje Daniel Celarec, producentka Simona M. Šertel, produkcija Televizija Slovenija, 2023. V ospredje koreografije se postavlja obrat ter padec v črno luknjo, ko zatemnjeni snemalni studio s položenim plesnim črnim podijem daje že sam vtis nekakšne črne luknje, ki naj bi človeka po koreografski zamisli spodbujala k spremembi in rasti; kako in kaj je velika neznanka. V odličnosti izvedbe ob iskanju odrešilnih padcev ter možne zaznave svetlobe – osvoboditve, je Mateja Železnik na svoji visoki umetniški ravni združevala glasbeno misel skladatelja z abstraktno ilustracijo koreografije. O samem filmskem Obratu je režiser Bastič zapisal: ‘ Če je črna luknja neskončne teže in gravitacije skupek elementov, ki so se sesedli sami vase: – je tem bolj relevantno vprašanje , kateri so tisti vzorci dnevnega življenja, družbe odnosov, ki v tuzemskem življenju akumulirajo nevarno veliko maso in predstavljajo vse pogoje za nastanek neobvladljivih centrov moči-okoli katerih se je vse težje in težje ne vrteti se in se izogniti neizogibnemu.‘
Peti raznovrstni filmski večer kratkega plesnega filma se zaključil z avtorskim filmskim prispevkom Entropija ( 8’ 02’’) koreografa, scenarista, plesalca flamenka in producenta Mitje Obeda, povzel pa ga iz svoje solo plesne predstave enakega naslova; filmska režija, montaža: Jan Hajšen, glasba: Fernando Leria Jiménez in produkcija: Plesno kulturno društvo Predmestje. V filmu se sledi Mitji Obedu kako raziskuje prostranstvo betonskega okostja velike, vendar nikoli zgrajene stavbe namenjene kliničnem centru, blizu Zagreba; kot pravi je to njegova scena vredna pol milijarde. Je predvsem apokalipsa časa, ki jo Mitja Obed v svoji gibalni ekspresiji strukturira, vetri, tudi na novo presvetli, njegov film pa je požel kar nekaj nagrad na tovrstnih festivalih.
Vseh pet edicij kratkega slovenskega plesnega filma ukaže na vsakoletni napredek te nove umetniške zvrsti; in je letošnja edicija filmskega večera presegla vsa pričakovanja, tako vsebinsko kot izvedbeno v različicah ter inovacijah umetniških jezikov in režijskih ter snemalnih prijemov. In kot je Matjaž Mrak komentiral letošnji umetniški vzpon plesnega filmskega večera, da ni za pričakovati njegovo konstantno umetniško rast, ko se krivulja vzponov na najvišji točki vselej obrača navzdol, vendar pa se zna ob novem zagonu znova usmeriti navzgor.
