Festivalsko poletje ljubljanskih Križank se ni sočasno zaključilo z uradnim festivalskim programom osmega septembra, saj je že 12. 9. bil uprizorjen narodnokulturni dogodek, prva tamburaška opera: V objemu Lahinje skladatelja in dirigenta Gregorja Zagorca, po libretu Janeza Doltarja in Tamburaškim orkestrom Dobreč.
Prva tamburaška opera je svetovni dogodek in je izvirno slovensko operno delo treh dejanj, ki predstavlja kulturno dediščino Bele krajine, sloni pa na še živeči zgodbi o tragični ljubezni mladega belokranjskega para, Andreja in Katarine, iz 17. stoletja. Prva praizvedba te belokranjske zgodbe je bila 29. 12. 2019 v KC Semič tik pred ponovno virusno zaporo gledališčnih in kulturnih ter šolskih dejavnosti, nova premierna postavitev belokranjske zgodbe se oglaša kot izboljšava praizvedbe, tudi gre za večji oder Poletnega gledališka Križank.
Romantična operna zgodba izhaja iz kraja Gradec, ki je v tistih težkih časih osmanskih pohodov bil last plemiške družine Purgstall, in le dan ježe oddaljen od preteča nevarnosti islamizacije. Bližina turških osvajalnih pohodov je domače plemstvo strnjeno povezovala, k temu pa pripomogle tudi dogovorjene plemiške poroke. Libreto Janeza Doltarja prijetno pripoveduje, opisuje in pouči o zgodovini, tudi o vzgoji tistih dni, ko tam ob meji z nevarnim sovragom ni moglo biti ne dvornih zabav ne lahkotnega druženja. Tako je mlada Katarina svoje otroštvo in mladost igrivo preživljala s sovaščani, še posebej rada prijateljevala z mlinarjevim sinom Andrejem. Že zarana sta bila povezana, sčasoma pa zaiskrila srčna iskra, tudi zažarel ogenj ljubezni, ki tiste dni nikakor ni bil zaželen, prav tako ne dovoljen glede na različne stanovske pozicije mladega para. Zato zaljubljenca svojo odrešitev najdeta v tekočih vodah Lahinje, ki oklepa grajsko poslopje.
Libreto se dotakne tudi ljubečih staršev edinke Katarine, ki pa nista ne mogla, prav tako ne znala premagati stanovskih meja, zato je Katarina na dan dogovorjene poroke skočila skozi okno gradu. Njen Andrej, ki jo je vedno čakal, čeprav bil tudi s silo pregnan na bojišče, je tudi tega nesrečnega trenutka bil ob njej, in sta se združila v objemu Lahinje.
Skladatelj Gregor Zagorc s svojo glasbo spevno sledi dramski pripovedi, libretu v izvedbi svetovno znanega in velikokrat nagrajenega, tudi na svetu edinstvenega Tamburaškega orkestra Dobreč, ustanovljenega leta 1993, ki deluje v okviru KUD Dobreč. Tudi so mili toni trepetavih tamburic, okrepljeni z zvoki oboe, klarinetom, pavkami in tolkalsko baterijo, milo opevali zgodbo nesrečne ljubezni. Režija Eve Hribernik je na široko odprla odrski prostor belokranjski folklorni svežini, ki jo veje Folklorno društvo Kres, in se spleta s koreografsko-scensko postavitvijo zborov Mojce Vraničar.
Gledalci sledijo slikoviti naravni sceni jurjevanja, kresovanja in koledovanja, običajem, ki se prepletajo z ljubezensko zgodbo in težo časa, ob preprosto zasnovani premični sceni Andreja Stražišarja, ki predstavlja grad Gradec, tudi sobo mlade tik pred poroko in v trenutku boleče odločitve. Že na začetku se na sceni prikaže še drseči čoln, ki gosti zaljubljenca in prečka odrsko gladino Lahinje ob svetlobnem scenskem oblikovanju Maria Crnkoviča in kostumografiji Bojane Cvejić Zagorc; ko je on odet v belokranjsko folklorno belino, ona pa v podeželsko gosposko barvitost.
Glavno žensko vlogo, Katarino Purgstall, mladostno odigra, tudi spevno uprizori sopranistka Sara Žuvela, dramatično težo vloge matere, Elizabete Purgstall, ki tiho sledi svojemu možu v njegovih odločitvah, na koncu pa jo dobesedno zlomi boleča izguba, zrelo in doživeto zaobjame mezzosopranistka Irena Yebuah–Tiran. V osrednji moški vlogi očeta, Janeza Jurija Purgstalla, se dobro predstavi baritonist Željko Andrić, je čuteči oče, ki se pogovarja, tudi zaupa svoji Katarini, in ga njena nenadejana izguba silovito pretrese. Naslovna moška vloga mladega mlinarja Andreja je zaupana opernemu tenoristu in pop pevcu Gregorju Ravniku, ki jo tudi primerno odigra. Na sceni so prisotni še drugi junaki in junakinje zgodbe, ki v svoji vokalni spevnosti in odrskem pristopu zaigrajo osebe tistih vaških ter plemiških dni: Tom Kobe, Sabina Gruden, Nataša Zupan, Domingo Stassi, Andraž Banovec.
Belokranjci in Dolenjci so strnili svoje kulturne potenciale in moči, tako kot njihovo plemstvo nekoč, tudi z domačimi umetniki in društvi poustvarili izvirno ‘etno’ glasbeno-dramsko uprizoritev. Vseh sodelujočih je na odru skoraj sto, skupaj s Tamburaškim orkestrom Dobreč, solisti in zbori ob zborovodji Andražu Banovcu: Priložnostni operni zbor, Vokalna skupina ‘Singerca ‘Lipičnik, FD Kres Novo mesto, Tolkalska sekcija Godbe na pihala Črnomelj.
Prva tamburaška opera V objemu Lahinje se izkaže za pristno folklorno svežino, ki je zaobjela oder ljubljanskih Križank, tudi kot izredni dogodek povezovanja klasične operne forme s tamburaško in folklorno belokranjsko tradicijo. Je umetniški dogodek, ki je na noge postavil navdušene obiskovalce, ki so stali in stali, tudi navdušeno pozdravljali nastopajoče. Upam, da se glasbeno-folklornih uprizoritev tudi v prihodnje nadejamo, saj z njimi bogatimo lastno kulturno dediščino, ki bi izvirno in dobrodošlo lahko nadgradila še domačo sceno uprizoritvenih umetnosti; tako kot so s tamburicami navdihnili akademsko glasbeno sfero.
