V Bunkerju je vse nared za plesni štart

Druga svoboda Leje Jurišič in Teje Rebe (Foto: Nada Žgank)

Zavod Bunker vstopa v novo sezono s številnimi projekti sodobnih scenskih umetnosti in v povezavah s produkcijo nevladnih organizacij, tudi z dvanajsto edicijo mednarodnega festivala Drugajanje, ki se bo dogajala v novembrskem času (med 26. in 28.) v prostorih II. gimnazije Maribor. Organizirane bodo delavnice na zimzeleno tematiko okoljske odgovornosti, in se predstavile tri sodobne gledališke produkcije: trije solo performansi Via Negativa (Vito Weis: Ne me vlačit po zobeh, Zala Ana Štiglic: Ne stiskaj pičke, stisni petelina, Rok Kravanja: Mene od tu nihče ne bo ven metal), gledališko-glasbena uprizoritev Mareta Bulca Gremo vsi!, kakor tudi gledališka umestitev aktualne socialne raziskave po poteh Slovenije islandskega kolektiva Kviss búmm bang: GALA – Celebration of Minorities.

Namišljena resnica Maje Milenković Workman (Foto: Janez Klenovšek)
Uspešne začetke projektnega lokalnega povezovanja v okviru Društva kulturna četrt Tabor nadaljujejo tudi v novi sezoni, kjer je park Tabor zaživel kot prijetno kulturno središče druženja za vse generacije. Aktivirali so Dan soseda, ki bo ponovno s polno paro zaživel naslednje poletje. Intenzivno in zagnano nadaljujejo svoje akcije v okvirih mednarodnih kulturnih projektov (Imagine 2020; Global City – Local City; Balkan Express), pridobili so še dva nova mednarodna projekta, ki zaobjemata področje kulture, ekonomije in sociale, ki sta septembra že stekla (Create to Connect; Culture, Creative and Clusters for Incubators). Novo sezono so že začeli 7. septembra s plesno premiero Maje Milenković Workman Namišljena resnica, 19. septembra pa z uprizoritvijo Balet upora Leje Jurišič in Petre Veber.
Predstava Rečem, kar mi rečejo, naj rečem (Foto: Urška Boljkovac)
Novost je tudi skupni abonma petih neodvisnih gledališč Transferzala, o katerem je že tekla predstavitev na portalu Parada plesa, kjer ponujajo tri predstave: Rečem, kar mi rečejo, naj rečem/Primož Bezjak, Daša Doberšek, Branko Jordan, Katarina Stegnar – Beton Ltd; Druga svoboda/ Leja Jurišič in Teja Reba; sklop treh solističnih performansov v produkciji Via Negativa – Tri ženske: Energija, Histerija, Smrt (Barbara Kukovec: Prvi zakon B. K., Nataša Ivković: Tihožitje, Katarina Stegnar: Stegn se). Na spored Stare elektrarne – Elektro Ljubljana prihajajo tudi Obiskovalci Erica Deana Scotta, ki so nastali v toku eksperimentalnega laboratorija Via Negativa in se zaokrožili v uprizoritveno celoto. Konstantno in aktivno teče tudi njihovo sodelovanje s Co-festivalom in festivalom Mesto žensk, ki napovedujejo premiero Kaj če? Maje Delak.
Druga svoboda (Foto: Nada Žgank)
Pripravljajo se tudi Iskre, kjer se bodo iskrile premiere mlajših slovenskih ustvarjalcev v koprodukciji Bunkerja z zavodom Federacija. Prva na vrsti je oktobrska premiera Ptičja demenca plesalca Jana Rozmana, sledita še dve premieri, in sicer Alena Prosića, ki je lani obelodanil svojo miniaturko Lorelai na odru Gleja, in vsestranske mlade umetnice, koreografinje ter plesalke Enye Belak. Jan Rozman je sodobni plesalec, nekdanji maturant SVŠGL umetniške gimnazije za ples v Ljubljani, z velikim darom humorista. Dokazal se je že na tekmovanju plesne ustvarjalnosti mladih Opus1, plesna miniatura, kjer je bil tudi večkrat nagrajen in je že mnoge nasmejal do solza s svojimi humornimi vložki. Predstava Ptičja demenca se je kot delo v nastajanju predstavila maja lani v Stolpu Škrlovec v Kranju in imela tudi še dve uprizoritvi v Ljubljani v organizaciji Pionirskega doma in v sklopu produkcije KD Qulenium Kranj, kjer je Jan tudi začel s plesnimi koraki, in junija lani v organizaciji Mreže sodobnega plesa.
Kaj če? Maje Delak (Foto: Nada Žgank)
Letošnja novost je tudi napoved uprizoritve Beton Ltd kolektiv z že utečeno ekipo (Primož, Daša, Branko in Katarina): Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli. Predstava nastaja v koprodukciji z Anton Podbevšek Teatrom, predpremiera bo stekla 24. septembra v Novem mestu na odru APT, ljubljanska premiera 17. novembra, ponovitve pa 18. ter 19. novembra v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. Predstava izhaja iz absurda našega časa po vzoru dela Morilec brez razloga, Eugena Ionesca, posega pa v tri eksistenčna obdobja ustvarjalcev, v čas Jugoslavije in odraščanja, čas zrelostnih izpitov ob koncu 90-ih ter v še nezaključeno in neoprijemljivo obdobje – tisto od sedaj pa naprej … V prihodnjem letu gostijo zavod Federacija s premiero Betontanca Me, myself and Lance, tudi šolsko plesno in gledališko produkcijo SVŠGL Umetniške gimnazije Ljubljana in še Delavsko pankersko univerzo, kakor tudi še nenapovedane druge ustvarjalce. Na programu bo še naprej tekla serija debatnih večerov o predstavah in aktualnih programih.
THIS (Foto: Boris Kadin)
View Gallery 6 Photos