Nič kaj na veliki zvon ni bila ‘obešena’ novica, da so tri organizacije, in sicer Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), Plesna zveza Slovenije in Zveza kulturnih društev Slovenije (ZKDS) marca letos ustanovile Plesni forum Slovenije. Zato se seveda takoj poraja logično vprašanje, zakaj ustanovitev še enega združenja, komu bo namenjeno in kaj si konkretno plesni ustvarjalci lahko od tega obetajo. Odgovore sem poiskala na javnem skladu pri Nini Meško, ki vodi tamkajšnji oddelek za ples.
Besede na papirju pa naj bi sicer zaživele v praksi, a kaj konkretnega seveda nisem izvedela oziroma sem si lahko prebrala v Izhodiščih za delovanje Foruma, ki ga je napisal Jože Osterman. "V ljubiteljskih kulturnih dejavnosti je področje plesa na splošno jasno in tradicionalno zamejeno v širši okvir scenskih dejavnosti, torej nastopov, prireditev, performansov oz. izraznih dogodkov, ki se dogajajo predvsem na odru. Dejavnost se dogaja v krogu organiziranih posameznikov ali skupin, največkrat v okviru kulturnih društev ter šolskega okolja, in uživa razmeroma učinkovito podporo realizatorjev javnega interesa v kulturi ter je navadno deležna javnih sredstev. Gre tudi za dejavnost, ki jo organizirano vodijo usposobljeni mentorji in pedagogi, zanjo pa je značilno stabilno in sistematično usposabljanje in izobraževanje – tako izvajalcev (plesalcev) kot tudi nosilcev – avtorjev predstav oz. nastopov (scenografov, koreografov, režiserjev, kostumografov), podobno kot je to pri denimo gledališki dejavnosti (ki je tudi sicer dostikrat tesno povezana s plesno) oz. pri scenskih dejavnostih nasploh. Po svoji logiki torej plesna dejavnost v ljubiteljskih kulturnih društvih v celoti sledi pravilom baleta in sodobnega plesa in je enakopraven del teh dveh področij. Narobe bi bilo, če bi odmislili področje folklore, torej obujanja ljudskega plesnega izročila, ki je po svojih lastnostih blizu področju družabnega plesa in ga je včasih tudi intenzivno vključevala.
Področje plesa, ki ga pokriva Plesna zveza Slovenije skupaj za različnimi asociacijami, katerih krovna zveza je, sta zlasti športni in družabni ples. Po nekaterih ocenah športni ples prevladuje, saj je večina plesnih klubov organiziranih tako, da prvenstveno skrb namenjajo treniranju mladih plesalcev, ki kajpak ljubijo atraktivno in tekmovalno atmosfero, ki je del mladostne vihravosti in navsezadnje žanje tudi odlične tekmovalne uspehe. Družabni ples je po drugi strani prepuščen precejšnji improvizaciji, odvisen je od pobud posameznikov in skupin, zlasti pa so tukaj aktivni nekdanji plesalci folklornih skupin, nekdanji tekmovalci, pa tudi ljubitelji plesa, ki ga gojijo kot rekreacijo oz. plemenito formo, ki združuje telesno gibkost in eleganco z olikanimi družbenimi navadami in ljubeznijo do dobre glasbe, kar je v sodobnem času žal vse redkejša dobrina. Žal je vse bolj ali manj prepuščeno posameznim pobudam, sistemske podpore pa je malo, čeravno interesa zlasti med srednjo in starejšo generacijo niti ne manjka. Družabni ples je ostal nekako med dvema sferama: svojčas so ga živahno gojili v kulturnih društvih, pa tudi v plesnih društvih, ki so bila že od nekdaj mešanica družbenega in športa; morda ga zato ni nihče vzel res za svojega.
Plesni forum kot oblika stalnega sodelovanja na področju plesa, ki naj bi poskušal v še večji meri, kot je to zdaj, zbliževati opisane oblike plesne dejavnosti kot scenske umetnosti z drugimi oblikami plesa, ki so zastopane oz. organizirane v okviru plesnih zvez oz. plesno-športnih društev, nikakor ne bi imel namena spreminjati sedanjih razmerij oz. veljavne delitve področja med kulturnimi in športnimi društvi oz. področji. Zdi se namreč, da je veljavna razdelitev pristojnosti in nalog smotrna in učinkovita. Polje skupnega interesa je lahko le širjenje splošne plesne kulture in morebitno organiziranje nekaterih skupnih programov (denimo izobraževanja ustvarjalcev, avtorjev scenografije, kostumografije, režiserjev) ter morebiti še področja družabnega plesa, kjer bi lahko v bolj številna kulturna in športna društva, ki imajo take ambicije, širili tudi načrtno gojenje oz. organiziranje družabnega plesa kot pomembnih društvenih oz. klubskih dejavnosti. Gre navsezadnje za obliko množične družabne dejavnosti, ki pomembno bogati kvaliteto življenja v različnih človeških okoljih, poleg tega pa ima potencial pridobivanja kadrovske osnove, ki bi kasneje lahko aktivno delovala na področju plesa bodisi v kulturnih bodisi v športnih društvih in ustanovah.
Plesni forum bi bil lahko ustvaril tudi dodaten pritisk na končen prodor organiziranega visokošolskega izobraževanja za področje baleta in sodobnega plesa, s katerim bi v večji meri in na bolj sistematičen način, kot je to zdaj, pridobivali vrhunske kadre na tem področju, bodisi kot neposredne ustvarjalce športnega plesa, pa tudi baleta oz. sodobnega plesa. Zdi se namreč, da bo zasebna pobuda, katere rezultat je program v okviru mariborske evropske univerze Alma Mater, težko zadostila potrebam na tem področju, saj množica mladih, ki bi se na tem področju rada izobraževala, ne bo zmogla stroškov šolnine, ponudnikov štipendij na teh področjih pa ni veliko. Javnih programov v slovenskem visokem šolstvu (še) ni, prej kot v Mariboru jih vidimo v okviru umetniških akademij, deloma morda še Fakultete za šport, so pa nedvomno nujno potrebni in predstavljajo možnost solidne niše za zaposlovanje precejšnjega števila mladih ljudi, ki na obeh področjih, tako športnem kot kulturnem pogosto ‘obvisijo’ v improviziranih oz. prekarnih delovnih razmerjih, čeprav je njihov talent nesporen in izpričan preko solidnih dosežkov in priznanj za njihovo delo. Plesni forum bi tako lahko predstavljal nekakšno krovno usklajevalno ad hoc telo za oblikovanje ukrepov oz. odločitev, ki zadevajo celovito področje plesa kot ene od temeljnih človekovih telesnih oz. estetskih dejavnosti.
Obe krovni organizaciji (in seveda JSKD kot operativno najpopolneje organiziran subjekt) bi torej s sprotno iniciativo vsaka na svojem področju širili skupno filozofijo koristnosti, lepote in pomembnosti plesa za družabno in kulturno življenje, pospeševale pozornost in konkretnost projektov in skupno sodelovanje, se dogovarjali o morebitnih skupnih akcijah in tudi vodili usklajeno politiko kadrovskega delovanja in nagrajevanja tam, kjer je to možno in smotrno. Plesni forum, kjer bi stalno sedelo od 5 do 8 ljudi, bi se sestajal po potrebi, vendar si predstavljam, da bi ob jasnem dogovoru o delitvi dela in operativnih usmeritvah ne bi bile potrebne več kot 2 do 3 seje letno. Plesni forum tudi ne bi mogel odločati o sredstvih, marveč bi svoje pobude poskušal udejanjiti preko ustreznih razpisov in programov (oz. take razpise celo spodbuditi) po predhodnih razpravah v ustreznih strokovnih telesih organom krovnih zvez oz. drugih pristojnih organov, ki so za to določeni."
Mnogo lepih misli, a mene kljub zanima, na katerih področjih se bodo ideje konkretno izvajale. Recimo, kaj si lahko od Plesnega foruma Slovenije obetata svetovna prvaka v latinskoameriških plesih Vladislav Kolesnikov in Naja Dolenc? Kje Nina Meško vidi možnosti: "Na področju plesa v vsej njegovi širini: ples kot umetnost, ples kot folklora, ples kot šport, ples kot družabna dejavnost in show ples." In vidi prednosti tega sodelovanja predvsem v "tem, da bomo morda končno razjasnili, katera plesna organizacija skrbi za katero plesno zvrst, kje imamo skupne interese in kje so razlike – predvsem na področju vzgoje in izobraževanja se je potrebno zavedati, s katero plesno zvrstjo se ukvarjamo ter kakšne so metode dela in cilji poučevanja. Morda v tem smislu tudi ločiti plesne učitelje glede na to katero plesno zvrst poučujejo."
Ste razumeli? Jaz priznam, da nisem oziroma slutim, da bodo vsi trije involvirani še naprej obdelovali vsak svoj plesni vrt. Za mnenje o Plesnem forumu sem pobarala tudi mojo sodelavko Melito Goljevšček, ki pravi, da je "PFS sam sebi namen oz. bo morda služil ali bil v korist redkim posameznikom (beri ustanoviteljem), sami plesalci / plesni ustvarjalci – po mojem mnenju – konkretno od njega ne bodo imeli ničesar, kajti vse te naloge, cilje, programe .., ki jih opisujejo v tem zmedenem traktatu, lahko uresničujejo oz. izvajajo te tri obstoječe plesne organizacije, če je v njihovem interesu, v nasprotnem primeru je tudi ena sama preveč. Menim, da so tu povsem neki drugi interesi; morda sem preveč skeptična – bomo videli čez čas."
Vsekakor bom pozorna na vse možne aktivnosti, ki se bodo izvajale pod blagovno znamko Plesni forum Slovenije.
