V Klubu Cankarjevega doma (CD Klub) je bil 20. 12. uprizorjen glasbeno-plesni večer Solo andar/Samo hoditi skupine Sentido project v španskem stilu tovrstnih flamenko večerov, vendar tokrat v izvedbi naših eminentnih glasbenikov po konceptu in v koreografiji Urške Centa.
Cankarjev dom je v ravno pravem času poskrbel za novo glasben-plesno doživetje prazničnih dni v stilu združevanja flamenka s sodobnimi glasbenimi smernicami, tudi vse bolj aktualnega trenda jazz flamenko. Skupina Sentido project je prvič nastopila v Cankarjevem domu s svojim novim koncertom Solo andar v produkciji Zavoda NEST. Značilnost njihovega združevanja sodobnejših glasbenih oblik s tradicionalnim flamenkom se izraža tudi v zamenjavi tradicionalne flamenko kitare s široko paleto glasbenih inštrumentov, ki izkušenim izvajalcem omogoča nove glasbene izzive, kompozicijsko ustvarjalno širno, svobodo jazz improvizacije ter vabljivi jam session. V strukturi plesno-glasbenega večera Solo andar svoj prostor pridobi tudi plesna kompozicija, ko ritem spodbuja telesno gibanje, telo pa postane živ, gibek glasbeni instrument, uglašen z inštrumentalno vsebino. Glasbo so prispevali: Tadej Kampl, Tomaž Pečnik, Nino Mureškić, izvajalci pa: Urška Centa, ples, vokal; Primož Fleischman, saksofon; Tomaž Pečnik, klaviature; Tadej Kampl, bas; Nino Mureškić, tolkala
Zasedba Sentido project je bila sestavljena leta 2019, v tem kratkem času tudi že poustvarila koncertne presežke na gostovanjih po Sloveniji, v tujini in na festivalih: 13. Flamenco Festival Ankara v Turčiji, World music festivalu ZEMAN v Srbiji, Nočeh v Stari Ljubljani, Trnovfestu, Tango-flamenko-fado festival Idrija …
Ko se glasbeniki razvrstijo po določenih sedežih, je med njimi viden prazen prostor, in v prvih tonih barska svetloba presvetli odrsko sceno. Nato vstopi plesalka, Urška Centa, skoraj neprepoznavna v svoji novi podobi, gladko spetih las s črno mašno na zatilju, ko niti en lasek ne izstopa iz zglajene pričeske. Odeta je v svečano oblikovan hlačni kostum; zgornji del odprtega dekolteja se leskeče v srebrnih prelivih, ko brez rokavov razpira rokam gibalno svobodo. Urška je dejala, da sta frizura in kostum njeno delo, njen kreativni izdelek, tudi se kostumografa ne omenja, ob tem pa ukaže še na en svoj talent.
Na oder je vstopila ženska v sodobni modni eleganci, medtem ko njena ponosna drža in pogled, skoncentriran v praznino, ter speti lasje s prečko posredi glave dajo pristen vtis plesalke flamenka. Ob svojem markantnem vstopu plesalka korakoma veje plamenice čutnih rok, ki dihajo zračne vzorce, posegajo v višave in se širijo po danem prostoru, vse dokler ne pride v ospredje in steče njen energetski flamenko potencial, vznemirljiv glasbeno-plesni dialog. Tega večera nastopi še v vlogi moderatorke, tudi je ves čas prisotna na odru v podporo sceni in glasbenem ritmu. S svojim žametnim vokalom spevno vibrira svoje in pesnikove verze, ko njen vokal zazveni v tonu šansona, usklajen z glasbeno sceno ter avtorsko in izbrano poezijo bogati scenski okvir (besedilo Urška Centa, Alfredo Le Pera), tudi na novo oživlja skoraj pozabljena pesniška besedila o nostalgiji in hrepenenju za minulimi časi, o svobodi, ljubezni in bolečini, skratka o življenju; kar se oznanja že v naslovu večera Solo andar/Samo hoditi, samo vztrajno hoditi po lastni poti.
Glasbeno harmonijo nastopajočega kvarteta in medsebojnih dialogov v sozvočju s plesom in vokalom pa občasno presvetli solistična iniciacija vsakega glasbenika posebej. Urška Centa v svoji nadvladi flamenko vročice, glasbeniki pa s svojimi zvenečimi solo izvedbami: pianist Tomaž Pačnik na klaviaturi, mednarodno priznani basist Tadej Kampl in saksofonist Primož Fleischman. Svoj atraktivni solistični trenutek je etno tolkalec Nino Mureškić poleg tolkalnih vibracij na novo obogatil in presenetil s prelivajočimi khartal ritmi, ko leva in desna roka sočasno izvajata dva različna ritmična sozvočja, ki spominjata na žuborenje vode ali pretakanje peska. Nino Mureškić je eden najboljših slovenskih etno tolkalcev, ki je hkrati svojo etno virtuoznost prenašal na celo vrsto mladih tolkalcev, in to na delavnicah, ki so okoli 15 let potekale v okviru plesnih poletnih in zimskih šol JSKD tako v Mariboru kot Ljubljani, iz teh vrst pa tudi izšlo kar nekaj uspešnih slovenskih tolkalcev. Prvič je leta 1993 spremljal plesalko Barbaro Plečko v njenem programu afriških plesov, ko se je vrnila iz Afrike, kjer je tudi zaključila tovrstni študijski program. Ponovno srečanje z njegovimi virtuoznimi ritmi v živo je bilo prav zaželeno; spontani spomini na minule dni odprtih in prepolnih plesnih ter ritmičnih delavnic, ko so ritmi, glasba in plesne radosti glasno odzvanjali po prostorih, tudi izven njih, pa na odrih zgoščenega obiska: na Minoritskem odru, v Unionski dvorani, po mestnih središčih …
Glasbeno-plesni večer Solo andar v izvedbi Sentido projecta je ob koncu leta zaključil cikel Noches de tablao 2021, glasbeno-plesne večere gostujočih mednarodnih umetnikov, ki se sočasno povezujejo z domačimi avtorji. Program Noches de tablao se osredotoča na novodobne umetniške oblike flamenka, tudi gradi medkulturno povezovanje in sodelovanje slovenskih in tujih avtorjev, izbranih gostov. In se je glasbeno-plesni večer Solo andar lirično prelival čez polno zasedeno dvorano CD Kluba (vmesnih prekrižanih praznih sedežev), dobesedno mazilil in pripravljal na čarobni čas prazničnih dni.
