Pogovor z umetniškim direktorjem Renatom Zanello o minuli sezoni, ki se je končala skoraj spektakularno, saj se je na ponedeljkovi predstavi Veliki Gatsby zgodil tehnični zaplet na koncu prvega dejanja in ekipa je bila primorana predstavo prekiniti. K sreči ni bilo ničesar usodnega in so naslednji dan predstavo izvedli brezhibno. Na predstavi je plesal tudi Kenta Yamamoto že kot baletni prvak.
Kako je padla odločitev, da se tudi Kenta Yamamoto pridruži baletnim prvakinjam (Nini Noč, Ani Klašnji, Tjaši Kmetec, Riti Pollacchi), saj se mi zdi, da je kar nekaj časa minilo od zadnjega ‘povišanja’?
Kenta Yamamoto se je našemu ansamblu pridružil leta 2010. V vseh teh letih je poustvaril toliko zanimivih vlog, da se je razvil v elegantnega in tehnično dovršenega plesalca. Sploh zadnja leta je pokazal, kaj vse zmore, in je eden od pomembnejših solistov v naših predstavah. Kakovost umetniškemu ansamblu dajejo prav takšni plesalci. Nazadnje sta naziv baletnega prvaka prejeli Tjaša Kmetec in Rita Pollacchi. To je bilo januarja 2020.
Kenta je že 13 let del ekipe. Dolga doba in verjetno je takšen naziv tudi pričakovan ali ne?
Tako je. Kenta je zlasti z vlogama Konrada v Gusarju in princa Albrechta v Giselle tehnično in vsebinsko tako prepričal, da si je tak naziv, tudi glede na njegovo dosedanje delo, zaslužil.
Kaj takšen naziv prinaša v življenje plesalca (poleg višje plače, predvidevam)?
Če si velik umetnik, kar Kenta je, in v tem, kar počneš, uživaš, potem na naziv prvaka ne gledaš zgolj s finančnega vidika, ampak je to življenjska nagrada za vse tvoje garaško delo na odru in izven njega. Balet je vrhunska umetnost, ki jo je treba z dneva v dan vaditi, uriti, nadgrajevati, razvijati, tako kot to počnejo vrhunski športniki.
In kakšen je pogled na minulo sezono, ki je bila kar dolga?
Pogled na minulo sezono je navdihujoč; gledališče in umetnost v njem cvetita. Naši umetniški ansambli so res v dobri kondiciji, umetniški program je postregel z odlično obiskanimi operami in baleti, odziv občinstva je nad pričakovanji, ostala ekipa v gledališču, ki skrbi za delovne procese, pa je z ravnokar uspešno zaključenim mednarodnim baletnim festivalom Plesne noči iztisnila še zadnje moči, da se lahko mirno in zadovoljno odpravimo na poletni oddih.
Kaj je tisto, kar jo je zaznamovalo, in kaj tisto, kar bi jo lahko, a ni uspelo?
Težko rečemo, kaj je sezono najbolj zaznamovalo, kajti operno-baletna umetnost zaznamuje že sama po sebi. Če se najprej obrnemo k obiskovalcem, zaradi katerih pravzaprav uprizarjamo predstave, se lahko pohvalimo z nadpovprečno obiskanostjo predstav in dobrim odzivom šol na mladinske predstave, ki jih vsako leto povečujemo. Zanimanje šol in mlajše generacije za opero in balet je izjemno, in prav to nas najbolj veseli. Če mladim ne bomo znali privzgojiti občutka za kulturo, bomo osiromašeni.
Eden od umetniških vrhuncev sezone je bila gotovo klasična baletna predstava Giselle koreografa Joseja Carlosa Martineza, ki smo jo uprizorili v koprodukciji s Cankarjevim domom, s katerim res dobro sodelujemo in že kujemo načrte za naprej. Izvrstno je uspel tudi silvestrski gala koncert z našimi opernimi in baletnimi solisti, zborom in orkestrom gledališča. S polno dvorano pa smo obeležili tudi 20 let od prve uprizoritve večne Verdijeve Traviate.
Verjetno tudi eskapada baletnega solista Petra Đorčevskega, o kateri smo pisali tukaj https://www.paradaplesa.si/na-spici/priznani-baletni-solist-petar-dorcevski-v-ljubljani-na-bolniski-v-beogradu-na-odru-zaradi-cakalnih-vrst-sem-moral-poiskati-specialisticno-pomoc-v-svoji-domovini/, ki pa ni več vaš član? Prosim za komentar.
Petar Đorčevski je šel novim priložnostim naproti in želimo mu vse najboljše. Z njim smo se sporazumno dogovorili za prekinitev delovnega razmerja.
Je program za prihodnjo sezono že pripravljen? Verjetno je, a več kot ponovitve Giselle nisem zasledila na spletu. Menda pa prihajata Edward Clug in Miloš Isailovič z novostmi?
Seveda je umetniški program prihodnje sezone že oblikovan, v kratkem bo tudi objavljen na spletni strani. Tako kot vsaka doslej tudi prihodnja sezona prinaša šest premiernih uprizoritev, štiri operne in dve baletni. Jeseni začenjamo z lahkotnim dvojcem – opereto Dežela smehljaja Franza Lehárja in praizvedbo komične opere Miši v operni hiši Alojza Ajdiča, nadaljujemo pa z baletnim triptihom koreografov Edvarda Cluga in Renata Zanelle na glasbo Ravela, Chopina in Stravinskega z naslovom Bolero. Po novem letu je najprej na sporedu Massenetova lirična opera Werther, februarja balet María de Buenos Aires na glasbo Ástorja Piazzole, aprila Puccinijeva La Bohème v koprodukciji z opero iz Avignona v Franciji, maja pa premierni repertoar sklenemo z Mozartovo komično opero Così fan tutte.
Marca prihodnje leto najprej potujemo v gledališče v Celovec z baletom Romeo in Julija koreografa Zanelle, meseca maja pa z baletom Giselle še v Gledališče Verdi v Trst. V poletnih mesecih pa se nam obetata še dve baletni gostovanji v Italiji.
Kako sploh oblikovati program nacionalnega baleta v teh precej nepredvidljivih časih?
Časovna in vsebinska dinamika oblikovanja programa je pri nas utečena praksa, ki se jo držimo. Z umetniškimi direktorji natančno pregovorimo vse možnosti, angažmaje redno zaposlenih umetnikov, potrebe po gostujočih avtorjih in stroškovnike posameznih produkcij. Gledališče je finančno stabilno in upamo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje, da bomo zastavljeni program lahko izpeljali brez večjih težav.
Renato, vi ste skoraj ves čas v akciji. Tudi poletje bo delovno, kajne? Kaj vse boste počeli?
Prav imate, neprestano sem aktiven, kar ni nič nenavadnega, če opravljaš tako odgovorno funkcijo v slovenskem narodnem gledališču. Tudi ko bom na kolektivnem dopustu, bom v stiku s plesalci in obveščen o vsem, kar se dogaja okrog nas. Gostovanje in promocija baletnega ansambla v mednarodnem prostoru je pomemben del mojega dela in gledališča. Iz tujine dobivamo veliko ponudb in vse so zelo dobre. Za prihodnjo sezono smo že dogovorili 18 baletnih predstav med Trstom in Celovcem, za druga gostovanja se še dogovarjamo.
Naslednja sezona bo za nas zelo intenzivna in kreativna, zato bo poletje kljub počitku precej razgibano. Razpel bom pogled in sledil festivalskemu dogajanju od Ljubljane do Evrope za nove baletne priložnosti gledališča.
