Ob koncu pomladnega marca je na ljubljanskem obzorju zasvetilo ime mednarodnega plesnega festivala Plesna Vesna. In tako se je na enem mestu in v Ljubljani začrtalo prvo strnjeno srečanje mladih evropskih ustvarjalcev na področju sodobnega plesa v organizaciji evropske mreže Aerowaves. V treh dneh od 25.-27. marca je bilo predstavljenih 22 predstav iz 13 evropskih držav, v trajanju od 15 do 40 minut, ki so se zgodile na petih kulturnih prizoriščih Ljubljane (Cankarjev dom, Mini teater, Plesni teater, Stara elektrarna, Španski borci). Direktor in ustanovitelj mreže Aerowaves, John Ashfort, pravi, da ima čas, ko se neki festival začne, poseben pomen, in ta čas je ravno naš sedanjik, obdobje gospodarske krize, ko umetnik potrebuje nove možnosti za sodelovanje in predstavitve drugim kulturam, kar je tudi namen Plesne Vesne.
Tako je na letnem srečanju partnerjev mreže Aerowaves lanskega oktobra v Moskvi padla odločitev za organizacijo festivala z mednarodnim imenom Spring Forward, v prevodu pa je nastalo posrečeno slovensko ime Plesna Vesna. Izbor udeležbe na Plesni Vesni je potekal na podlagi umetniških meril, ki naj ne bi bila vezana na zastopanje posameznih držav, kajti 40 pridruženih partnerjev iz 34 držav mreže Aerowaves je izbiralo 30 predstav med nekaj več kot 600 prijavami. Za ljubljansko predstavitev pa sta izbor 22 predstav zakoličila John Ashfort in Iztok Kovač, plesalec, koreograf, umetniški vodja Zavoda En-Knap in upravitelj Kulturnega centra Španski borci. Iztok Kovač je zaslužen za izvedbo Plesne Vesne.
Iztok Kovač je bil na osnovi svojih plesnih stvaritev že veliko prej vabljen med članstvo mreže Aerowaves, vendar kot pravi, se je za to odločil takrat, ko je dobil v upravljanje center Španski borci, ko lahko ponudi oder in infrastrukturo za predstavitev evropske plesne ustvarjalnosti. V izbor 22 predstav je bilo uvrščenih tudi nekaj lanskih uspešnic, predstav, ki so v organizaciji mreže Aerowaves imele največ odrskih uprizoritev. Če še navedem podatek, da je na Plesni Vesni nastopilo 100 izvajalcev in da je programu sledilo 170 tujih gostov, torej gledalcev, ki spremljajo produkcijo mreže Aerowaves, potem z vso pravico lahko spregovorimo o obsežnem multikulturnem evropskem plesnem projektu, Festivalu Plesna Vesna.
Organizator je poskrbel tudi za družabnost, prijateljevanje in pogovore ob polni mizi in večernih zaključenih zabavah, ki so potekali ob donatorski pomoči posameznikov, tujih gostov, ki so se tudi neposredno predstavili gledalcem. Programski del Plesne Vesne je bil dokaj raznolik, predvsem je oscilirala kakovost izvedbe, nekaj predstav bi sodilo v sam profesionalni vrh, nekaj teh pa na srednješolske festivalske programe. Vsi po vrsti pa so dobro poskrbeli za profesionalni nivo svoje scensko vizualne podobe, kar srednješolskim predstavam največkrat ravno primanjkuje. Ples kot umetniško oblika je bil v ospredju ne glede na to, ali je na sceni prevladoval kot likovna podoba, konceptualna zasnova ali pa fuzija drugih gibalnih in scenskih oblik. Koreografinja Sylvie Paibot se je predstavila s koreografijo Rezo.
Program sem razdelila na nekaj kvalitetnih nivojev, tu izpostavljam le dva, na najvišjo platformo pa postavljam tri predstave, tri profesionalne festivalske presežke. Med njimi je vsekakor na prvem mestu Duet 012 koreografskega tandema Rosana Hribar&Gregor Luštek. John Ashford je ob priliki dejal, da je Duet 012 izbral po ogledu festivala Gibanica, in če te predstave na Gibanici ne bi bilo, Slovenija ne bi imela svojega predstavnika na Plesni Vesni, pa čeprav se ta dogaja v Ljubljani, v Sloveniji. Duet 012 je uspešnica para Gregor Luštek in Rosana Hribar. (Foto: Miha Fras)
Drugi vrh smo uzrli na samem koncu festivalskega programa, gre za dansko-izraelsko predstavo: 4moški, Alica, Bach in jelen, koreografija Yossi Berg&Oded Graf. Ta dinamična predstava, spoj plesa, glasbe, petja in živahnih mask je nastala v koprodukciji Operne hiše iz Helleraua v Dresdenu in jeruzalemskega The Lab. Jelen na sceni se izkaže kot prispodoba moške identitete in njihove potrebe po lovu, Bachova glasba poglablja duhovito domišljijsko zgodbo štirih moških o njihovi naravi, prijateljski idili in ustaljenosti navad, kar nenadoma prekine pojava Alice, umišljeni in opevani scenski lik. To je predstava, ko 40 minut v trenutku mine in ko povsem izpolnjen zapustiš dvorano; je predstava, ki opravičuje koncept Plesne Vesne: ples za nove čase. Čeprav je v ospredju tudi petje, ni reč o muzikalu ali show izvedbi, je novodobni objem plesa in petja na odrski sceni. Yossi Berg in Oded Graf sta prepoznavni izraelski dvojec.(Foto: Matthias Creuziger)
Na tretjem vrhu stoji ime francoske predstavnice Camille Mutel in njene 40-minutne predstave Cie. Li (luo), intimne izpovedne poetike ob združevanju sodobnega in butoh plesa. Na drugo platformo postavljam nekaj dobrih uprizoritev, ki pohvalno slonijo na novih prijemih in raziskovanjih plesnega medija, ki pa še vseeno potrebujejo nekaj poglobljenega razmisleka oziroma svetovalca ali "tretje oko".
Španska predstava Pridi/ven, skupine La Macana je 15-minutna uspešnica mreže Aerowaves, kajti predvajana je bila že skoraj stokrat. Koreografijo in ples sta zasnovala Kubanec Alexis Fernández in Catarina Varela. Ples, ki ga izvajata v neposrednih kontaktih, dvigih in tesnih preprijemih, izpoveduje nadvlado lovca, aktivno moško vlogo v odnosu do pričakujoče in pasivne ženske. Plesna tehnika se povezuje z akrobatskimi ravnotežnim snovanjem, spominja na borbene prijeme, tudi na vzhodnjaške masažne oblike gnetenja (konkretno na medvedjo hojo), ko aktivno telo gnete in hodi po pasivno ležečem. Mogoče je njun duet eden od plesnih smerokazov novega časa, vsekakor pa je inovativen in slikovit, nekaj več plesne tehnike pa le ne bi bilo odveč. Španska predstava Pridi/ven skupine La Macana je 15-minutna uspešnica mreže Aerowaves, kajti predvajana je bila že skoraj stokrat. (Foto: Elena Valverde)
Posebno pohvalo si zasluži tudi predstava grške skupine Aerites Dance Company d.opa (dopamini post – Atencev) koreografinje Patricie Apergi, ki svoja plesna in scenska raziskovanja snuje na grških folklornih elementih, ko jih prefinjeno vpleta v današnjo plesno sodobnost. In ravno tak koreografski pristop povezovanja sodobnosti z narodno identiteto daje predstavi novo plesno svežino. Na začetku in v prvem delu predstave sledimo koreografsko domišljenemu utripu ulice, premočrtnemu mimohodu plesne, gibalne in individualne raznolikosti. V drugem delu pa se osebe zberejo v grupacije in nastopa poslikava današnjega časa z znanimi informacijami in življenjskimi stanji. Koreografinja je tudi v drugem delu posegala po inovativnih koreografskih rešitvah, žal pa je bilo naenkrat vsega preveč, in dinamika predstave je upadala skupaj s koncentracijo gledalca. Iz vsega predstavljenega bi lahko nastali najmanj dve odlični predstavi, tokrat se ponovno izkaže, da je manj je več. Grška skupina Aerites Dance Company svoja plesna in scenska raziskovanja snuje na grških folklornih elementih. (Foto: Tasos Vrettos)
Zanimiv je bil tudi klovnovsko filozofski pristop do plesne forme v solistični izvedbi Nemca Clementa Layesa v 35-minutni predstavi navad in pričakovanj Allege; bolj kompaktna struktura in nekoliko strnjen čas uprizoritve bi predstavi dodala tisto nekaj več. Public in Private je bil klovnovski pristop do plesne forme avtorja Cleneta Layesa. (Foto: Dieter Hartwig)
Iz Anglije je prispel študijsko zasnovan plesni projekt živih senc Tvoje oči v koreografiji in izvedbi dueta Španca ter Nemke, Alberta Quesada&Vere Tussing, ko se plesalca odeta v črno poigravata s svetlobo, belim ozadjem in se v minimalizmu giba poglabljata v glasbeno strukturo, na sceni pa izrisujeta črno-belo slikanico. Potek predstave je preveč linearno zastavljen, nekaj več strukturne dinamike pa bi bilo vsekakor dobrodošlo.
Švedinja Alma Söderberg se je izkazala kot odlična in vsestranska izvajalka v svoji plesni skici Stvari. Diplomantka SNDO (School of New Dance Development) v Amsterdamu obvlada glas, govor, petje, mimiko, odrsko prezenco, gibalne ritme in plesne povezave na najvišjem uprizoritvenem nivoju. Kljub temu, da duhovito in lahkotno vijuga po različicah umetniških medijev in jih oblikuje po lastni presoji, je programskih 25 minut na koncu koncev le bilo predolgih, manjkal je koncept povezav med posameznimi segmenti, predvsem pa režijski pristop , da bi njen ustvarjalni duh na odru lahko še bolj zasijal. Švedinja Alma Söderberg se je izkazala kot odlična in vsestranska izvajalka v svoji plesni skici Stvari. (Foto: Nellie de Boer)
Ravnovesje je 40-minutni španski plesni projekt po idejni zasnovi in v režiji Cia Daniela Abreua, predvsem zanimiv zavoljo dobre plesne interpretacije treh protagonistk pri oblikovanju treh različnih ženskih karakterjev v treh plesnih oblikah, ki jih snujejo Anuska Alonso, Dásil Gonzáles in Tereza Lorenzo. Ravnovesje španske produkcije Cie Daniela Abreua je odličen projekt zaradi plesne prezentacije. (Foto: Yassiek)
Po vseh ogledih bi dejala, da je značilnost letošnje Plesne Vesne optimistični mladostni duh, ki je vel praktično na vseh predstavah, večkrat tudi humorno obarvan, torej duh pomladi. Uživali pa smo tudi ob poslušanju evropskih jezikov, ko ni bila v ospredju le angleščina, ampak si duh plesa lahko istočasno povezoval s kulturo naroda in jezika.
Uf, ni še konec upanja za sodobni ples; Plesna Vesna je navdušila
Duet 012 je uspešnica para Gregor Luštek in Rosana Hribar. (Foto: Miha Fras)
Uf, ni še konec upanja za sodobni ples; Plesna Vesna je navdušila
Yossi Berg in Oded Graf sta prepoznavni izraelski dvojec.(Foto: Matthias Creuziger)
Uf, ni še konec upanja za sodobni ples; Plesna Vesna je navdušila
Grška skupina Aerites Dance Company svoja plesna in scenska raziskovanja snuje na grških folklornih elementih. (Foto: Tasos Vrettos)
Uf, ni še konec upanja za sodobni ples; Plesna Vesna je navdušila
Švedinja Alma Söderberg se je izkazala kot odlična in vsestranska izvajalka v svoji plesni skici Stvari. (Foto: Nellie de Boer)
Uf, ni še konec upanja za sodobni ples; Plesna Vesna je navdušila
Ravnovesje španske produkcije Cie Daniela Abreua je odličen projekt zaradi plesne prezentacije. (Foto: Yassiek)
Uf, ni še konec upanja za sodobni ples; Plesna Vesna je navdušila
Public in Private je bil klovnovski pristop do plesne forme avtorja Cleneta Layesa. (Foto: Dieter Hartwig)
Uf, ni še konec upanja za sodobni ples; Plesna Vesna je navdušila
Španska predstava Pridi/ven skupine La Macana je 15-minutna uspešnica mreže Aerowaves, kajti predvajana je bila že skoraj stokrat. (Foto: Elena Valverde)
Uf, ni še konec upanja za sodobni ples; Plesna Vesna je navdušila
Iztok Kovač je zaslužen za izvedbo Plesne Vesne.
Uf, ni še konec upanja za sodobni ples; Plesna Vesna je navdušila
Koreografinja Sylvie Paibot se je predstavila s koreografijo Rezo.
Spletna stran za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje, namene trgovine (košarica), prijavo na novice in spremljanje uporabe spletne strani (Google Analytics) uporablja piškotke. Tukaj lahko nastavite katere piškotke dovolite in katerih ne.
Nujno potrebni piškotki
Nujni piškotki se vedno namestijo, saj omogočajo nemoteno uporabo spletnega mesta. Uporabljajo se v namene košarice v spletni trgovini, varovanje spletnega mesta pred napadi in podobno. Ti piškotki ne shranjujeno nikakršnih podatkov o uporabniku (obiskovalcu).
Analitični piškotki
Ti piškotki se uporabljajo za spremljanje uporabe spletne strani z uporabo Google Analytics.
Oglaševalski
Oglaševalske piškotke uporabljamo za prikaz personaliziranih oglasov na družabnih medijih in spletnih iskalnikih kot so Facebook, Instagram, Google in podobni.