Dvajset let mineva od takrat, ko je leta 1992 stekla prva Odprta plesna scena z obrežja Drave v urban ambientalni prostor mariborskega mestnega jedra, ko so plesalci Plesnega centra v organizaciji takratnega ZKD Maribor (danes JSKD OI Maribor) uprizorili plesno povorko ob osvetljavi bakel in se napotili v predstavi Bog igra golf po smernicah golf žogice. Prihodnje poletje je Odprta plesna scena zajadrala pod Stari most, tretje leto pa je pristala v atriju Mariborskega gradu. Leta 1996 se je Odprta plesna scena pridružila Festivalu Lent in se usidrala na dvorišču minoritskega samostana, na postavljenem odprtem odru Minoriti; in tiste dni so se močno ozirali v nebo nad minoritskim odrom in upali, da se od tam zgoraj ne bo ulilo … je tudi deževalo, predstave pa so tekle. Pozneje je še sledil oder Rotovž, tudi kaka zelenica parka, prostori Tržnice, letos pa svojo dvajsetletnico Odprta plesna scena obhaja v impozantni stavbi novega Mariborskega Lutkovnega gledališča, ki stoji na tistem dvorišču, kjer se je nekoč bočil minoritski oder.
Plesni most od otroških igrivih korakov do profesionalne umetnosti se je začel z najmlajšimi, z avtorskim plesnim duetom Vanje Kolanovič in Zarje Lampret Prešern z dvominutnim plesom, ki sta ga ustvarili na razpisano temo JSKD RS Opus 1, plesna miniatura 2011. Letošnja razpisana tema OPUS 1 je nosila naslov: Fuzija – spoj misli, raznovrstnih idej, plesnih usmeritev, kemijskih enačb in vsega, kar so se mladi ustvarjalci spomnili v vsemogočem združevanju svojih znanj in potem to tudi znali v plesu dovolj zanimivo izraziti.
Zarja in Vanja sta za svojo plesno miniaturo izbrali naslov …In vse se je začelo, in tako simbolično odprli tudi 20. Odprto plesno sceno; njuna mentorica je plesalka, koreografinja in pedagoginja Mojca Kasjak, ki je od Minke Veselič Kološa prevzela tudi vodenje Plesne izbe Maribor/PIM. Deklici sta bili ljubki v svoji pisani opravi, tudi prav zabavno razposajeni, ko sta lahkotno poplesavali po odru v združevanju svoje otroške igre in osvojenih plesnih prvin.
Na Odprti plesni sceni se je predstavil tudi novi mariborski plesni center Galerija plesa, ki ga vodi znano ime modernega stila, koreografinja in pedagoginja Mojca Ussar, ki tako kot večina mariborskih plesalcev in ustvarjalcev izhaja iz PIM, svoje plesno znanje pa je uspešno dopolnjevala v New Yorku.
Mojca Ussar je predstavila otroško koreografijo Utrinki, kjer pleše trio deklic Vanessa Hörtner, Pia Planinšek in Eva Rogl Mežnar. In kot bi lovile kresničke, so deklice poskakovale, plesale, tekale, se postavljale v trikotniku igre dveh nasproti eni in se z obroči skušale v plesnih elementih.
V eni roki nosim sonce … je razposajena koreografija Maje Logar, kjer nastopa devet vedrih deklic iz Centra plesa Maribor. Plesale so sproščeno in radostno, povsem skladno in nasmejanih obrazov, in ne le da so plesale, ampak so ob petju, šumih in besedah poglabljale ritem plesnih prepletov ter dinamiko svoje otroške igrivosti.
Pod lupo nosi naslov mladostna koreografija Andreje Šraj, kjer šest deklet Galerije plesa z lupo v roki skrivnostno raziskuje, išče in se koncentrirano poglablja. Njihovo znanstveno podobo poudari še resno kostumsko oblačilo Mire Tancer z dodano kravato. Z lupo in pod lupo se vrstijo njihove male skrivnosti, brez lupe pa se po odru veje plesna zgodba. Odrsko plesno pohodništvo se konča z vrvjo, ko jih dobesedno odvlečejo s scene.
Ta poletni plesni program mladostnega ustvarjanja in plesanja je zaključil prepoznavni plesni par slovenske plesne scene Primorka Nastja Bremec in njen plesni sopotnik iz Poljske Michal Rynia. Naslov njune desetminutne koreografije Chaind (vklenjenost, povezanost), ki sta jo postavila prav za ta poletni dogodek, slikovito opredeljuje partnerski odnos dveh mladih; ko so sile privlačnosti močnejše od posameznikovih potreb ali želja in ju držijo skupaj v partnerski ujetosti. Sila domiselno snujeta po odru plesalca svoja partnerska stanja sklenjenih rok, ko v tej igri ročnih prijemov, preprijemov in objemov zrcalita svoj subtilni (gibalni) svet. V tisti prvi fazi ljubezenskih strasti je njun plesni spev liričen in topel. Pozneje in nekje na sredini uprizoritve pa se v tem odnosu iskrijo napetosti, kontrasti občutkov in stanj vklenjenosti. Kljub posameznim odmikom ostaneta še vedno ujeta v svojo partnersko vez, nekako tako, kot sta na koncu zaključila sklenjenih rok in obrnjena s hrbtom drug proti drugemu.
