Trenutek v šopku španskih plamenov

V Kinu Šiška na odru dvorane Katedrala je plesno luč uzrla nenavadna predstava španskega flamenka. Premiera plesne predstave Trenutek se je zgodila 28. maja 2013. Pred njo je v Sloveniji gostovalo veliko emanentih plesalcev flamenka, vendar pa je tokrat bil prvi trenutek, ko se je na ljubljanskem odru uprizorila privlačna in zanimiva fuzija španskega flamenka in drugih plesnimi stilov.

Plesno-glasbeni stil flamenko se je razvijal v južnih regijah Francije, zorel v vročini španske Andaluzije, prvič pa se obelodanil v 18. stoletju. Je ples strasti, ljubezni, bolečine in upora. Skozi čas se je flamenko oplajal tudi z drugimi vplivi: ciganskimi, mavrskimi, židovskim, muslimanskimi, brazilskimi … V latinščini besedica flamenko pomeni plamen, in flamenko je dejansko ognjeviti ples. Pravijo, ko se pleše flamenko, vse težave izginejo, se telesno in čustveno osvobaja. Pleše se lahko v skupini, tudi solo in v duetu. Še danes si tamkajšnje ženske  bolečino utapljajo s flamenkom, plesom ranjene duše.

Sila topotanja nog, udarjanje stopal ob zemljo z magično močjo poudarja ritem, kot bi se hotelo prebuditi duha zemlje in ga povabiti na ples očiščenja; telo vzneseno ravno in napeto se ponosno viha nad tlemi , se upogiba in  vabi, medtem ko roke s ploskanjem silijo k nebu, in  prsti skupaj z dlanmi črtajo lastne prostorske spirale, ko se oči koncentrirano soočajo s prostorom in se plesalci v strasteh čutenja vzneseno mamljivo podajo v  prostor. Flamenko je več kot ples, ko pomaga tistim, ki jih je življenje ranilo, in je obenem čista ljubezen, ki jo opeva pevec, igra kitarist ter pleše plesalec. Ples flamenko je tradicija in je stil življenja.
Skoraj bo steklo dve desetletji, ko je plesalka, koreografinja in baletna pedagoginja Jelena Markovič v Slovenijo vnesla prve korake flamenka, ko je organizirala prvo skupino plesalk flamenka, se povezala s priznanimi šolami ter učitelji flamenka v Španiji in organizirala z njimi prve seminarje; tako se je začel po Sloveniji širiti španski flamenko. 

Predstava Trenutek se začenja v temi in tišini, ko so sloke črne silhuete v dolgih črnih dresih skozi poltemo vstopale na plan odra. Njih sedem  strnjenih v gruči in v korakih zapičenih prstov, takoj za tem pa zven udarcev peta, peta-prsti–peta, tudi celih stopal v ritmičnih različicah, ki  diktirajo ritem in zarežejo v tišino, le da je ritem bil tokrat upočasnjen in tako gosto skoncentriran, da že kar oprijemljiv. Vsi kot eden pleše sedem ljubiteljev in poznavalcev flamenka, ustvarjalcev predstave Trenutek, skupina Coraviento: Urška Centa, Maja Djurović, Manca Dolenc, Urška Ivanuša, Mitja Obed, Katarina Rogelj, Simona Šturm, Mihaela Wabra Kucler.

Enourna celovečerna predstava Trenutek je nastala v koprodukciji Društva Coraviento, ustvarjalci pa svoje trenutke uprizoritve obrazložijo kot: Trenutek je navdih in je zgodba. Njihov novodobni trenutek navdiha se je izkazal kot kompaktna plesna kompozicija, kjer se oblikujejo strnjene vrste plesalcev.  Plesne vrste se združujejo in se prostorsko razdvajajo, geometrično razporejajo po rozetah, diagonalah, skupinskih  linijah, medtem ko secirajo korak flamenka in z gibalno dinamiko zapolnijo oder. V trenutkih ilustriranih pavz, ki nastopijo med enim in drugim zarisom posamičnega koraka in giba, plesalci naenkrat obstanejo, so kot kipi usidrani v talno podlogo, nepremični v postavljenih pozah, le oči in moč, ki jo izžarevajo, govorijo o notranjih vrelcih, ki bodo vsak čas izstrelili nov gib, nov korak. Telesa ob glasbi občasno mehko zavibrirajo, nagibi in čutna lepota rok se dotikajo časa ekspresionizma, tudi talni obrati in moderne oblike postanejo plesno vodilo skupine. Čutno žensko izzvenijo mehke in okrogle linije pri posameznih plesalkah. Ena teh je Urška Centa. Na vprašanje, iz katerih plesnih področij prihajajo, je Urška odgovorila, da iz različnih plesnih baz; ona je sedem let plesala izrazni ples v okviru SGBŠja na Vegovi v Ljubljani pri učiteljici Jani Kovač Valdes, nato pa je tudi pri njej na vrsto prišel flamenko. Prelivanje tako različnega gibalnega materiala je kontinuirano in skladno steklo v plesnem sozvočju z glasbo.

Plesna čistost in kompaktnost prvega dela se spontano prelije v igrivo slikanje vsakodnevnih stanj, kjer se skuša še v živo obuditi vzdušje španskega juga, ko se slikajo trenutki prijateljevanja, klepeta, in se predstavijo posamezniki; kjer več ali manj v svojih plesnih imaginacijah izstopajo posamezni solisti, predvsem že znani plesni učitelji in koreografi: Maja Djurović, Mitja Obed in Mihaela Weber Kucler. To je del, kjer se uprizarja gibalna igra in bi bilo dobrodošlo tisto "tretje oko" ali zunanji koreograf, režiser. Veselo in razigrano andaluzijsko vzdušje izzveni nekam razpotegnjeno, ko nastopa prazen hod in dramaturgija šepa, ko nesproščeno gibanje dopolnjujeta patetika in preživeta pantomima. Ko pa se skupina ponovno zbere in postavi v udarnem siju reflektorjev, pa predstava doživi nov vzgon, in je flamenko in so plesalci s srcem in dušo na novo zaobjeti v strasteh plamenov svojega plesa. Za  oblikovanje luči je zaslužen Andrej Petrovčič, vizualije je oblikovala Danijela Grgić, avtorja promocijskega spota pa sta Miha Mally in Urban Zorko.

Ogled predstave Trenutek vsekakor priporočam, je trenutek novih gibalnih povezav, ki plesni umetnosti lahko razprejo tudi nova ustvarjalna obzorja, še posebej ob tako kompaktni izvedbi skupine Coraviento, ki so jo gledalci sprejeli z navdušenjem. Skupina bo svoj flamenko zaplesala tudi 4. julija v Mariboru v organizaciji Festivala Lent. 

View Gallery 7 Photos