Spoznajte najstarejšo folklorno skupino v Sloveniji, in sicer Vinko Korže Cirkovce, ki jo vodi Tina Urih. Intervju s Tino je nastal na pobudo Alma Mater Europaea, ki skozi Akademijo za ples skrbi tudi za ohranjanje slovenskega folklornega izročila.
Lep pozdrav na Paradinem portalu. In prav vesela sem, da me je na vašo folklorno skupino spomnila Alma Mater Europaea, da našim bralcem razsvetlimo še nekaj slovenske folklore in ne samo modernega in sodobnega plesnega izraza. Pa prosim za uvod v najin pogovor, draga Tina Urih, do ste Folklorna skupina Vinko Korže Cirkovce in kam ste namenjeni?
Folklorna skupina Vinko Korže prihaja iz Cirkovc, kjer ljubezen do plesa živi že več kot 90 let. Imenuje se po svojem ustanovitelju, ki je prvo plesno sestavo predstavil javnosti že v letu 1931, in tako je skupina tudi najstarejša folklorna skupina v Sloveniji. Korže je vodil skupino vse do svoje smrti 1962. Nato vodstvo prevzame Anton Brglez, ki skupino formira pri Prosvetnem društvu Cirkovce. Uspešno jo vodi do leta 1999, ko strokovno vodstvo prevzame Liljana Brglez. Danes pod okriljem Prosvetnega društva Cirkovce delujejo tri aktivne skupine, članska pod vodstvom Tine Urih in veteranska, ki jo vodi Nežika Drevenšek, ter vmesna generacija FS Drgoč. Vse te sekcije lahko uspešno delujejo, ker se folklorna dejavnost začne izvajati že v vrtcu in šoli Cirkovce, kjer delujejo kar štiri skupine. V tako malem kraju je to praktično 200 plesalcev. Vse skupine plešejo štajerske plese in ohranjajo druge oblike izročila, kot so ljudske šege, navade in pesmi.
Ste že nekaj let vodja skupine. Kako se vodenja lotevate?
Trenutno skupino vodim že osmo leto in z entuziazmom, ki je bil vodilo mojim predhodnikom, se tudi jaz trudim ohranjati dolgoletno tradicijo ter jo na sodoben način predstaviti in predajati mlajšim generacijam. Veliko nastopamo doma in po tujini, v skupini pleše osem ali več parov, večina srednješolcev, nekaj študentov, sprejmemo pa tudi že starejše osnovnošolce.
S kakšno plesno zakladnico se lahko pohvalite? Katere plese plešete, kateri so najbolj zanimivi za vas kot akterje in kateri za nas kot gledalce?
Plešemo štajerske plese, ki so nekoliko spremenjeni že od ustanovitve, in tako upamo trditi, da plešemo cirkovške plese. Ohranjamo tudi druge oblike izročila, kot so ljudske šege, navade in pesmi. Cirkovčani smo nekoliko posebni, naš ples plešemo po ‘naše’ in naši, kostumi, mi jim še zmeraj pravimo noše, so povsem naši, nekoliko nerazumljivi raziskovalcem in strokovnjakom, a so takšni že 90 let in mi se tega držimo. Zaradi tega smo tudi prepoznavi v slovenskem in širšem okolju.
Na plesnem in glasbenem izročilu naših krajev se vidi vpliv sosednjih nemško govorečih delež. Cirkovški korak je trd in močan, kar je posledica težaškega dela na zemlji v preteklosti. Plesi, ki jih plešemo, so šotiš, štajeriš, šamarjanka, pobreška polka, bošulenka, karajc polka, čindara … Najbolj atraktiven je Klobučkov ples, kjer si fantje podajajo klobuke, in Ples z litrom, kjer ima plesalka na glavi vrč z vinom in z njim odpleše cel valček. Skupina zmeraj nastopa ob spremljavi muzikantov.
Za glasbeno spremljavo redno skrbi harmonikaš Matic Fišer, ki mu ob pomembnejših nastopih delajo družbo starejši muzikantje: na baritonu Miran Urih, klarinetu Davorin Urih in harmoniki Ivan Kojc. Posebej znani smo z običajem ploharije, s katerim smo se leta 2020 vpisali tudi v register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.
Ali sodelujte s katerim od koreografov?
Plešemo postavitve Vasje Samca, zadnja leta pa večinoma sami pripravimo koreografije.
Po podatkih sodeč (moji zadnji s strani JSKD je okoli 10.000) se s folkloro ukvarja precej mladih ljudi in tudi manj mladih. Kaj je tisto, kar menite, da jih privlači?
Spodnje Podravje je zelo razvito na folklornem področju. Morda bi znali ocenjevalci revij povedati, da se ravno na tem območju odvijajo najbolj množične in tudi zelo kakovostne revije, ki jih prireja JSKD. Plesalce poleg plesa in petja privlači druženje. Saj se skupina na gostovanjih, pripravah in drugih celodnevnih dogodkih zelo poveže. Postanejo prijatelji in to je dodatna vrednost udejstvovanja v društvih ali folklornih skupinah.
V tem hitrem tempu življenja in precej oddaljeni glasbi, ki jo prinaša folklora, ni preprosto zadovoljit mladine, kajne? Kako se vi lotevate pridobivanja novih članov, kako zadržite stare?
Poleg osnovnih načinov prenašanja folklornih veščin želim v vključiti in povezati vsebine in tehnike, ki so mladim zanimivi in jih pritegnejo. Tako smo posneli prvi folklorni videospot, naš videospot, pomagala sta nam naša člana Marko Urih in Dominik Turk iz Damn Agencije. Ga objavili na youtubu, facebooku itd.
Mladi imajo zelo radi kamero in jih takšne aktivnosti zelo pritegnejo. Predhodno smo v glasbenem studiu seveda posneli pesem, petje in glasbo. To so izkušnje, s katerimi se ne sreča vsak dijak in študent. V bližnji prihodnosti načrtujemo delavnico ličenja za odrski make up s priznano MUA Evo C. Zimet. Veliko se fotografiramo in smo dejavni na družbenih omrežjih, saj iz naših vrst izhaja fotografinja Saša Urih.
Kako in kdo lahko postane dober plesalec/plesalka folklore? Je treba imeti kakšne plesne ali glasbene predispozicije ali lahko ‘padeš not’ zelo hitro?
Dober plesalec postane tisti, ki rad pleše in veliko pleše. Seveda z redno udeležbo na vajah plesalci in plesalke pridobijo veščine, ki so potrebne za lep, usklajen odrski nastop. V Cirkovcah imamo srečo, da ima večina plesalcev folklorno predznanje iz osnovne šole.
Za vse tiste, ki bodo danes prvič brali o vas, prosim, razložite, kako vas je življenje pripeljalo do folklore in zakaj ravno folklora?
Po končani osnovni šoli sem se pridružila FS v Cirkovcah. To je bil nekako zelo logično, saj so v društvu bili dejavni že drugi družinski člani. Poleg tega so vaje bile in bodo ob petkih zvečer, kar je odlična iztočnica za družbo ob koncu tedna. Nato sem se v začetku študentskih let pridružila Akademski folklorni skupini Študent. V kudovskih vrstah sem plesala malce manj kot deset let. Vključitev v skupino je zelo dobra izkušnja in iztočnica za moje folklorno delo naprej.
Bova ovrgli stereotip, da se v folkloro vpišeš, ker so tam najboljši žuri, potovanja in sploh odlično družabno življenje? Verjetno vse to drži. Kje vse ste bili po svetu, kje nastopate?
Vse to zelo dobro drži. Saj so poleg plesalcev zmeraj tudi muzikanti. Kjer so muzikanti, pa je vedno zelo veselo. Veselje je tisto, kar je po mojem mnenju ključni element folklore. Delam po načelu, da če ni veselja, potem smo zgrešili bistvo, vsaj na področju ljubijske kulture. Nastopi in turneje, to je tiso, kar privlači največ novih članov. Folklorna skupina Vinko Korže je v delih delovanja prepotovala Evropo. Posebej privlačno je bilo to za mlade v 70. in 80. letih, ko še večina ljudi ni veliko potovala. Sama sem s folklornimi turnejami obiskala Belgijo, Nemčijo, večino Balkana, Italijo, tiste daljše pa v zasedbi AFS KUD Študent, Rusija, Venezuela in Cookovi otoki.
Je folklorist srečen in zadovoljen človek, če se malo pošalim?
Kdor je srečen, ta je lep, in moji folkloristi so vsi zelo lepi.
Ko oblečete kostum, se prelevite v plesalko tistega časa in pokrajine, ki jo plešete?
Daje mi občutek povezanosti z našim krajem. Vsak gib je povezan z zgodbo, ki prehaja skozi generacije. Ples je zmeraj bil način, kako so ljudje izražali svoje veselje, bolečino in spoštovanje do narave. Že trenutne aktivne folklorne sekcije plešemo iste plese, vendar vsak doda nekaj svojega. Da pojasnim, moja skupina je sestavljena iz srednješolcev in študentov, ti so zelo vesela družba, polni mladostne energije in si želijo splete, ki so vedre in šaljive narave. Druge sekcije pa se poslužijo svojega življenjskega sloga, na primer veterani iste pleše odplešejo počasneje. V času corone smo pripravili spet z naslovom Apčih in želeli te neprijetne čase premagati s smehom. Tako smo povezani s preteklostjo in dodajamo našo noto, torej nas ponazarjajo besede: prej in zdaj, mi Crikovčani.
Predvidevam, da se s folkloro ne ukvarjate profesionalno. Zakaj ne in kaj počnete poleg plesanja?
Po izobrazbi sem diplomirana ekonomistka, v službenem času sem računovodkinja, specializirana za javne zavode in neprofitne organizacije. Najpomembnejša je moja družina, saj sem žena in mama trem otrokom, folklora pa je tista, ki hrani mojo dušo.
Kaj vas pri folklori najbolj veseli, pa če še natančneje vprašam, proces dela, učenje novih koreografij, nastopi ali še kaj bolj čutnega?
Radost, ki jo prinaša sodelovanje v skupini, je neprecenljiva. Pri ustvarjanju novih koreografij me navdihujejo različni elementi. Najprej, glasba je ključni del, ki me vodi pri oblikovanju zgodbe. Za zgodbe, ki jih uprizarjamo, pa navdih jemljem iz našega vsakdana.
Po čem pa je skupina Vinko Korže Cirkovce najbolj prepoznavna?
Znani smo kot Ploharji iz Cirkovc, smo eni od redkih, ki še ohranjamo običaj ploharije. Vleka ploha ali ploharija je pustna šega, ki simbolizira poroko in jo v pustnem času uprizarjajo v krajih, kjer se v predpustnem času ali v minulem letu ni poročilo nobeno dekle. V letu 2021 pa je bil ta običaj vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, na kar smo še posebej ponosni. Širšemu občinstvu pa se vsakoletno predstavimo že od ustanovitve karnevala, Kurentovanje na Ptuju.
Prirejamo dva dogodka: Cirkovški fašenk, katerega geslo se glasi: “Ludi pujte hco, lušno bo!” Gre za sprevod po vasi, ki tradicionalno poteka na pustni torek. Ob tem smo lani posneli prvi slovenski folklorni videospot, ki je tudi naša ‘fašenska himna’. Slednjega si lahko ogledate na naši facebook strani ali na youtubu. Uspešen je tudi Adventi koncert v Cirkovcah, ki s prižigom lučk, tradicionalne glasbe in plesa ustvari čarobno vzdušje, in domačini se prepustijo čarom prazničnega časa.
Pravijo, da je plesati folkloro fajn tudi zato, ker lahko srečaš ‘moškega/ženo svojega življenja’. Je to res ali spet eden od stereotipov, pa čeprav vem, da je med folklorniki kar nekaj plesno-ljubezenskih zvez?
Veliko je parov, ki so se tudi med folklornim plesom povezali, zaljubili in tudi poročili. V Cirkovcah se je iz vrst folklore poročilo več kot 30 parov. Na 100. obletnici društva smo prav za te pare namenili poročni valček, in četudi so bili med občinstvom, so ponosno vstali in zaplesali. Trenutek je bil zares ganljiv.
Glede na to, da smo na koncu leta, na prehodu v novo, pa nam zaupajte, kakšen je pogled na minulo leto, kaj je bilo super, kaj malo manj in kaj si želite v letu 2024?
Za nami je uspešno leto, plesno smo napredovali, saj smo pridno vadili. Velika spodbuda za pridno delo v letu 2023 je bila turneja na Krf v Grčijo. Ta nam je dala krila in zagon. Upam, da bo naslednje leto prav tako veselo in igrivo.
